Perko: Zadnja sezona se ne sme ponoviti

Avstrijski trener Burkhard Schaffer je pod streho uspešno spravil prvi teden treningov v Čilu, ki so postali že del železnega repertoarja poletnih priprav moške vrste za hitri disciplini. Čeprav zagnanosti ne gre očitati nobenemu članu hitrega seksteta, pa poseben notranji motiv žene naprej predvsem Roka Perka. Šestindvajsetletni Tržičan se namreč po lanskoletnem razočaranju dobro zaveda, da si še ene tako slabe sezone ne sme privoščiti.

''Zadnja sezona je bila zame največja katastrofa v moji karieri. Tega seveda ne tajim. Doživel sem vse. Kadarkoli sem prečkal ciljno črto in pogledal proti semaforju, sem videl več kot tri sekunde zaostanka. Najbolj pa me je bolelo dejstvo, da sem ogromno vložil v priprave, na tekmah pa večinoma pogorel. Pred tem sem nekaj let postopoma napredoval. Nisem eksplodiral, tako kot denimo fenomeni Jankinega kova. A postopoma sem se bližal najboljšim. Nato pa … Bum! Padec navzdol. Morda me je to še okrepilo. Vem, da se bom pobral. Veliko sem vložil v priprave. Desetega maja sem sklenil sezono, že petnajstega sem se posvetil kondicijski vadbi,'' pojasnjuje nekdanji mladinski svetovni prvak, ki je imel tudi obilico nepojasnjenih zdravstvenih težav. Še danes ne ve, kaj mu je jemalo moč, ob tem pa vseeno zadovoljno trka ob leseno podlago in poudarja, da je zdrav.

Poleti se je pogosto pridružil Andreju Špornu, ki že vrsto let sodeluje s priznanim in inovativnim atletskim strokovnjakom Srđanom Đorđevićem. Zadovoljen je tudi s prvimi treningi na evropskih ledenikih in prvim delom vadbe na južni polobli. ''Po lanski katastrofi trdo treniram, a brez osebnih pritiskov in rezultatskih ciljev. Čutim pa, da sem najmočnejši v življenju,'' pravi Perko, zavedajoč se dejstva, da je bil podobnih misli tudi pred letom dni. Tedaj je smučarska javnost pričakovala prelomno sezono in dokončen preboj, namesto slednjega pa je Tržičan po nizu razočaranj osvojil vsega osem točk svetovnega pokala.

''Tudi sam se spominjam teh besed. Vem, kako je biti med tridesetimi, vem, kako je, ko si šestdeseti. Morda se mi je ta sezone morala pripetiti. Prepričan sem, da se ne more ponoviti. Ne sme se! Vem, da sem na pravi poti,'' poudarja Perko, ki optimizem črpa tudi iz kakovostnih veleslalomskih treningov, hkrati pa se zaveda, da mora pred sezono urediti tudi misli. ''Marsikaj je v glavi. Morda sem imel lani toliko težav prav zaradi psihologije. V novi sezoni bo drugače. Ko bom stal v štartni hišici, me bodo prevevale optimistične in samozavestne misli. Vse smuke pri svojih letih že dobro poznam. Prepričati se moram, da bom fizično zdržal vse napore. Če na treningih opravljam počepe z 210 kilogrami, se sprašujem, zakaj ne bi zdržal zavoja v Kitzbühlu. Če bo torej glava na svojem mestu, bom dosegel svoje,'' je odločen.

V prepričanju, da je po smukaški katarzi zrel za nov vzpon, Perko te dni marljivo trenira na spodnji strani ekvatorja. V prvem tednu je skupaj z reprezentančnimi sotekmovalci pilil predvsem zavoje na položnejših delih, pri katerih pa se je hitrost vendarle gibala okrog 100 km/h. Schaffer je fante večkrat napotil tudi med veleslalomska vratca, nato pa so sledili še daljši smukaški treningi.

''Treningi so uspešni, napredek je viden, le podlaga je nekoliko premehka. Z nami trenirajo tudi Nemci, Rusi, Kanadčani in Švicarji z Janko in Albrechtom,'' iz Čila, kjer je doživel celo temperaturni razpon 30 stopinj (od -15 do +15), poroča Perko, ki zadnje pretrese na čelu Smučarske zveze Slovenije spremlja z velike oddaljenosti. Ob tem ga kajpak najbolj zanima, kakšen bo razplet klobčiča okrog zahtevanih samoprispevkov v višini 5000 evrov. ''S tem se nikakor ne morem strinjati,'' dodaja za konec krajšega pogovora.