Andrea Massi ne bo dovolj

Poleg dejstva, da je Andrea Massi, vodja spremljevalne ekipe Tine Maze, osrednji favorit vodstva smučarske zveze za vodenje alpskih reprezentanc, je javna skrivnost tudi, da tovrstne zamisli pri klubih kot osnovnih celicah smučarskega sistema niso naletele na vsesplošno odobravanje. Medtem ko italijanski strokovnjak v širši javnosti uživa veliko zaupanje ter je posledično tudi v očeh (potencialnih) pokroviteljev alpskih disciplin svojevrsten porok za svetel smučarski jutri ali vsaj poskus nadaljevanja zgodbe o uspehu, pa ima v ožji smučarski srenji občutno manjšo podporo.

Razlogi so večplastni in raznorodni. Od ugotovitve, da se v zadnjih letih dodobra razklana smučarska druščina, pri kateri v oči bode dejstvo, da o profesionalnih vprašanjih pogosto odločajo amaterski delavci, ni sposobna poenotiti niti okrog skupnih smernic delovanja, do domnevnih slabih izkušenj z Massijem in strahu pred morebitnim izločanjem posameznih klik v primeru njegovega ustoličenja.

(Ne)upravičenost kritik?

Zdi pa se, da je mogoče dobršen del neuradnih pomislekov o sodelovanju z Massijem preoblikovati tudi v njegove ključne pozitivne atribute.

Konfliktnost Da se je Andrea Massi v obdobju vodenja ekipe Tine Maze zapletel v marsikateri konflikt, v katerem ni varčeval z besedami, je dejstvo, ki ga bržčas ne more zanikati niti on sam. A podrobnejši pogled na nekdaj odprte fronte hitro ponudi zelo jasen skupni imenovalec. Massi je namreč s sogovorniki navzkriž vselej prišel po tem, ko je čvrsto branil interese svoje tekmovalke in posledično ekipe ter se na različne načine potegoval za čim boljše pogoje. Na koncu jih je tudi dosegel, saj je znal pokazati prave argumente in tudi rezultate. Ne glede na uporabljena sredstva za dosego cilja mu gre priznati, da je deloval v službi tekmovalke, kar je vrlina, ki ga je odlikovala v tej zgodbi o uspehu in bi jo krvavo potreboval tudi slovenski smučarski sistem.

Trener, ki ni smučarski trener Tudi dejstva, da Andrea Massi ni klasični smučarski trener, ki bi izhajal iz določene z ustrezno doktrino prežete smučarske šole, ni mogoče zanikati. A v takšno vlogo se kljub deloma tekmovalni preteklosti in tečajni smučarski podkovanosti po drugi strani ni nikoli postavljal, obenem pa je svoj manko vselej priznaval, nazadnje tako, da je v svojo ekipo vabil trenerje, ki so zapolnili to vrzel. Massi v prvi vrsti ostaja vrhunski strokovnjak za kondicijsko pripravo, torej za področje, ki je bilo v slovenskem smučanju pogosto podcenjeno, ob delu s Tino pa se je izuril tudi na številnih drugih področjih. Danes ga tako lahko označimo za svojevrstnega smučarskega menedžerja, to pa je profil, ki ga nekdanji paradni šport potrebuje ne glede na to, ali mu rečemo novi Tone Vogrinec ali slovenski Vedran Pavlek.

Individualni pristop Andrea Massi se je pod največje rezultatske uspehe podpisal kot vodja spremljevalne ekipe ene tekmovalke. V tem procesu se je na mikroravni lotil posameznih ovir, ki so dokazano nadarjeni smučarki preprečevale približevanje optimalnemu dometu. Okrog Tine Maze je zgradil ekipo, zato se porajajo vprašanja o tem, ali je koncept prenosljiv na širši sistem. V takšni obliki prav gotovo ne, toda osnovni ideji – spreminjanje miselnosti in načrtno ter medsebojno sistemsko povezano delo – bi svoje mesto zanesljivo našli tudi v reprezentanci.

Massi brez sistema ni želeni Massi

Še pred Massijevim morebitnim razkrivanjem pogajalskih kart pa je jasno, da bi bila zgolj inavguracija projektanta samostojnega projekta najboljše slovenske alpske smučarke vseh časov sama po sebi premalo za boljši smučarki jutri. Goričan bi namreč avantgardna pričakovanja lahko upravičeval le, če bi imel na voljo vzvode za oblikovanje njegovi športni filozofiji sorodnega strokovnega kadra. Z drugimi besedami – slovenskemu smučanju bi šef Tinine ekipe prišel prav predvsem kot arhitekt in vodja novega sistema. Za to pa zgolj brezpogojna predanost prvega med enakimi in volja udeleženih ne bi bili dovolj. Za ustvarjanje konkurenčnejšega delovnega okolja bi bila potrebna tudi konkurenčnejša sredstva. Massija gre torej v tem za zdaj še povsem namišljenem sistemu poleg vodje razumeti tudi kot odločilni kohezivni člen, ki bi vse smučarske deležnike združil in jih prepričal o smiselnosti enotnega potiskanja vozu v eno, skupno smer. To pa je tudi koncept, ki bi ga lahko sprejeli tisti, ki razpolagajo z denarnimi sredstvi.