Bo Slovenija kdaj dočakala Federerja, Đokovića, Nadala, novo Mimo Jaušovec?

Med predstavnicami nežnejšega spola je imela Slovenija v preteklosti pri tenisu več razloga za veselje, saj smo imeli kar nekaj igralk, ki so stopile v svet tistih najboljših. Prva dama še vedno ostaja Mima Jaušovec, ki je kot edina predstavnica s sončne strani Alp osvojila enega od štirih prestižnih turnirjev za grand slam. Podvig ji je uspel leta 1977 na znamenitem Roland Garrosu.

V Franciji je še dvakrat stala na finalni stopnički, bila pa med drugim na največjih turnirjih še v polfinalu odprtega prvenstva Avstralije in ZDA ... Zaradi vrhunskih dosežkov se je tudi zavihtela do 6. mesta na ženski WTA-lestvici.

Od njenih naslednic se ji je najbolj približala Katarina Srebotnik, ki je bila leta 2006 20. Tina Pisnik je bila 29., Polona Hercog 35. in Maja Matevžič 38. A omenjeni četverici ni uspel ta preskok, kot ga je naredila Mima, da se je med posameznicami zapisala med nesmrtne. V moški konkurenci Slovenci še nismo posegli po tako visokih mestih, saj se lahko do zdaj z najvišjo uvrstitvijo pohvali Grega Žemlja, ki je bil 15. julija 2013 43. igralec sveta.

"V Sloveniji najdemo pot za tiste, ki imajo potencial"

In kdaj bomo v Sloveniji spet dočakali novo Mimo Jaušovec, morda kdaj dobili svojo Sereno Williams ali pri moških takšnega posameznika, kot so trenutni velikani Roger Federer, Novak Đoković in Rafael Nadal?

Jasno je, da v prvi vrsti selekcijo naredi že denar, ki igra pri tenisu ogromno vlogo. Ne more vsak stopiti na pot najboljših teniških igralcev, saj je finančni vložek enormen. Povrhu vsega vpliva veliko dejavnikov, da posamezniku uspe na težki teniški poti. Na koncu je prav na njem, da v psihološko izjemno težkem športu naredi tisti ključen preskok.

"Slovenski trenerji in klubi za tiste, ki so najboljši in imajo potencial, na vsak način najdemo pot. Ne poznam primera, da za nekoga, ki je bil nadarjen, nismo našli pomoči. Je pa za tiste, ki so nekje vmes, finančno to težek zalogaj," je dejal teniški trener Aleš Filipčič, med drugim prvi kapetan ekipe za Davisov pokal.

"Slovenija ima svetovno primerljiv sistem usposabljanja"

Nato se je izredni profesor dr. Filipčič, ki predava na Fakulteti za šport, dotaknil odnosa Slovencev in Slovenk do športa. Ta je ključnega pomena, da imamo v vsega dvomilijonski Sloveniji toliko odličnih posameznikov in posameznic v različnih športih, uspešni pa smo prav tako v kolektivnih športih: "V Sloveniji imamo veliko prednost, ker je odnos do športa zelo pozitiven. S prebojem naših najboljših fantov in deklet v tenisu so drugi slovenski igralci dobili potrditev, da se s treningom v Sloveniji da priti visoko. V tujini pravijo, če imaš nadarjenega igralca, je mogoče predvideti, ali je sposoben priti višje od 100. mesta na lestvicah WTA in ATP. Na tisto, kar se zgodi več, vpliva veliko okoliščin. Mislim, da je potem stvar talenta. Da od tam naprej ni stvar samega sistema, ampak da se nekdo rodi s takšnimi sposobnostmi …"

Trenutno ima Slovenija dobro generacijo pri 16-letnih teniških igralcih, izjemno pa pri 18-letnicah, pravi Filipčič. Zaradi premajhnega bazena so tudi pri tenisu razumljivo luknje. Kot pravi profesor na Fakulteti za šport, potrebuje ena generacija približno tri igralce ali igralke, da vsaj enemu uspe. Izpostavlja notranjo konkurenčnost, ki je na tako majhnem ozemlju pomembna: "Slovenija ima sistem in trenerji so dobro podkovani. Imamo svetovno primerljiv sistem usposabljanja."

"Za Slovence značilno, da osebnostno dozorevajo malce počasneje"

Ob pogledu na teniško srenjo lahko vidimo, da je kar nekaj mladih, ki so v zadnjem obdobju opozorili nase med tistimi najboljšimi. Pri naših južnih sosedih Hrvatih je bil denimo komaj 18-letni Borna Čorić letos že 89. na lestvici, Avstralec Nick Kyrgios pa pri 19 letih 51.

Bi lahko dočakali, da bi se v Sloveniji kaj takega pripetilo? "Tenis je dolgoročen proces. Študija kaže, četudi imamo dobrega mladinca ali mladinko in je na lestvici ITF (za mlade) med desetimi, potrebuje ta igralec več kot pet let, da pride med 100 na lestvicah WTA in ATP. Za naše igralce je značilno, da osebnostno dozorevajo malce počasneje in moramo biti zaradi tega potrpežljivi. Grega Žemlja je naredil preboj pri 24, Blaž Kavčič pri 23 letih. Treba je vztrajati. Z vidika stroškov je to težava, vendar so trenerji veliki podporniki. Če bi zaračunavali takšne zneske pri storitvah kot v Nemčiji in Švici, slovenskega tenisa ne bi bilo. Vendar je to naše poslanstvo. Verjamem, da je slovenski šport na splošno uspešen, ker je veliko odrekanj na vseh straneh – tako pri igralcu, trenerjih, klubih in zvezi," je sklenil Filipčič.