Pred zadnjim napadom dvotedenski "počitek"

Košarkarji Uniona Olimpije so v tej sezoni v enajstih tekmah – vključno v ligi NLB - doživeli osem porazov, od tega kar pet zapored. Takšna bilanca ne more biti v ponos nobenemu klubu, kar se dobro zavedajo tudi v Tivoliju. Zadnjo bitko so izgubili v Turčiji, kjer so "pokleknili" po petdesetih minutah igre – dveh podaljških. Dobro so se borili in bili ponovno blizu zmage, a jim je na koncu za premierno veselje v letošnji sezoni najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja zmanjkal tisti kanček predrznosti ter morda tudi grška boginje sreče Fortuna. Na gostovanju pri Slovencih Emirju Preldžiću (bil je izjemno razpoložen za igro) ter Gašperju Vidmarju pa so lahko košarkarji videli, kako majhna je meja med sladkim in grenkim.

Kdo bo prišel? Rannikko, …?

Verjetno se tega dobro zaveda trener Aleksandar Džikić, ki še vedno išče pot do druge zmage v evroligi, od kar sedi na ljubljanski klopi. Na osmih evroligaških tekmah ima na svojem kontu sedem porazov. Dejstvo je, da bi mu bilo veliko lažje, če bi imel na parketu Jasmina Hukića, ki je eden izmed nosilcev igre. Verjetno pa bi se vsi še bolje počutili, če bi vendarle pripeljali kakovostnega košarkarja na poziciji branilec – visoki branilec, o katerem prepevajo v Tivoliju že vse od poletja. Z njegovim prihodom bi namreč omogočili trenerju večjo rotacijo v igri. Le, da ne bo prepozno. V Evropi so namreč ure "zmajem" štete. Do konca je samo še šest tekem, ključni pa bosta naslednji z Albo in Joventutom na domačem parketu. Ljubljančani imajo sedaj štirinajst dni premora pred obračunom z Nemci, kar je dovolj, da bi se nova okrepitev, šušlja se tudi o povratku nekdanjega ljubljenca občinstva Teemuja Rannikka, povsem vklopila v ekipo. Za uvrstitev med 16 najboljših je namreč splošno znano, da bi morala do konca sezone obakrat pasti Alba ter doma še Joventut in Fenerbahče, medtem ko si od gostovanja pri Lotomatici ter TAU Ceramici Milič in soigralci težko kaj obetajo. Ob tem pa morajo še upati, da ravno Alba in Joventut ne bosta preveč uspešna.

Učinek nekaterih padel v skladu s stanjem na borzah

Pustimo sedaj matematiko pri miru in raje poglejmo na samo dogajanje na parketu. Trener Džikić vseskozi poudarja, da igralci potrebujejo čas, da bodo dozoreli, še posebej novinci. Dobro, igre v evroligaški konkurenci bi jim morda lahko pogledali skozi prste, vendar ne v ligi NLB. Izkušnje v jadranskem tekmovanju so si v preteklih letih prav vsi nabrali in bi jih morali sedaj unovčiti, vendar nekateri niso na ravni dosežkov iz preteklih let. Damjan Rudež je denimo lani s Splitom na gostovanju v Ljubljani proti Unionu Olimpiji dosegel 20 točk, v celotni sezoni pa je v 25 minutah dosegal v povprečju 10,5 točk in 4,4 skoke. Letos mu Džikić namenja skoraj dve minuti več na parketu v ligi NLB, vendar je njegov učinek za približno petindvajset odstotkov slabši (8,4 točke in 3 skoke). Da o odstotkih raje ne govorimo pri Vladimirju Goluboviću. Za njegov slabši učinek je delno "kriv" tudi Mirza Begić, ki kljub slabšemu plačilu igra veliko bolje v zadnjem obdobju. Slovenski talent Jaka Klobučar tudi še ni naredil preskoka, Miha Zupan je ravno proti Fenerbahčeju nakazal znake prebujanja, mladi Mirza Sarajlija pa po povratku Klobučarja ne dobiva več priložnosti. Nasploh je škoda izgubljati besed o Franku Robinsonu, medtem ko njegov rojak Jonathan Wallace tudi ne prinaša razloga za veselje.

Da le ne bodo zaradi obilice minut trpeli nosilci

In ravno zaradi valovite igre nekaterih trpijo izkušenejši. Vlado Ilievski je v četrtek od vseh košarkarjev prebil največ minut na parketu, skoraj 42 (v ligi NLB v povprečju igra 33, v evroligi pa 37 minut). Sicer je dobro rešetal mrežo tekmeca, ravno zaradi utrujenosti pa potem v ključnih trenutkih naredi kakšno osnovnošolsko napako. Pozitivno preseneča Sašo Ožbolt, oziroma njegovo koleno. Sam je večkrat poudaril, da bo v tej sezoni igral nekje od 15 do 20 minut, v Turčiji pa se je boril velikih 38 minut (v evroligi igra v povprečju 30, v ligi NLB 25 minut na tekmo). Kapetan Marko Milič še vedno čuti bolečine v kolenu, ki so posledica udarca na tekmi proti Lottomatici, zato se je potrebno zamisliti, kaj bo z Unionom Olimpijo, v kolikor se zaradi takšne minutaže poškoduje še kdo od nosilcev igre. Upajmo, da se to ne bo pripetilo. Da ne bi prišlo do črnega scenarija, bi bilo morda potrebno nekoliko odpočiti nosilce v jadranskem tekmovanju tudi za voljo kakšnega poraza. Dejstvo je, da bodo ključni igralci težko prenesli vse te napore.