David Špiler Takega vzdušja ni nikjer drugje

Tako se je z mladinsko izbrano vrsto veselil na EP drugega, na SP pa tretjega mesta. Rokometaš, ki lahko igra na treh igralnih mestih, je v tej sezoni okrepil Celje PL, pred tem pa je igral za Prevent in Termo.

Kakšni so vaši vtisi dan po veliki zmagi proti nemškemu Flensburgu? Pravi vtis pravzaprav še ni prišel, komaj čakamo na povratno tekmo, ki bo čez teden dni v Flensburgu. Polčas teh dveh tekem smo odigrali odlično, a nas čaka zdaj še drugi v Nemčiji. Zato za zdaj evforija še ni prisotna, saj se zavedamo, da bo še zelo težko in da moramo ponoviti še najmanj tako igro, kot smo jo prikazali v Celju, če želimo priti v četrtfinale LP.

Kakšno, mislite, je razmerje v odstotkih v vašo korist? Tekmo moramo začeti, kot da smo doma izgubili. Na drugem dvoboju gremo na zmago. Če bomo le branili 10 golov, se nam lahko kaj zalomi. Nemci so pač Nemci in imajo svoj značaj, saj za njih ni nič izgubljeno. Torej, še enkrat moramo zmagati in dokazati, da smo boljša ekipa.

V preteklem tednu ste imeli velike težave s poškodbami, izgubili pa ste tudi tekmo proti Gorenju. Ste pričakovali tako visoko zmago proti Nemcem? Dejal bi, da nismo pričakovali predvsem tako slabega tedna. Res pa je, da smo odigrali najboljšo tekmo v sezoni. Za nas je bilo večje presenečenje tako slab teden. Mislim, da je bil poraz tudi posledica pričakovanja na dvoboj s Flensburgom. Formo smo stopnjevali do te izjemno pomembne tekme in zares sem vesel, da se nam je "poklopilo", ko je bilo najbolj potrebno.

Kaj mislite, da je bil ključ do uspeha? Morda to, da so Nemci v prvem polčasu dobro prijeli Harboka, kar je omogočilo, da ste se ostali razigrali? To, da bo Harbok bolje pokrit, smo pričakovali, saj je tudi Gummersbach igral podobno obrambo. Na tako obrambo smo se dobro pripravili. Ključ do uspeha je bil znova Kokšarov, za katerega nismo vedeli, ali bo igral ali ne. Je pravi borec ter vodja, tako da je stisnil zobe in skupaj smo prišli do zmage. Na Flensburg smo se odlično pripravili, poleg tega pa nas je dodatno motivirala publika, saj so se Nemci morda nekoliko ustrašili, ker niso vajeni takšnega vzdušja. Vsi smo upali na zmago, ki pa je bila na koncu nepričakovano visoka.

Vzdušje je bilo znova fantastično. Še kje v Evropi navijači "pričarajo" takega? Enostavno rečeno, ne morejo ga. Nihče ne doživi česa takega, dokler ne pride sem in upam, da bo še veliko ekip prišlo v to dvorano, seveda najprej v četrtfinalu, nato pa … Sicer še nisem odigral veliko takih tekem, vendar pa tudi tisti, ki še ni prišel sem, prav tako ni občutil tega enkratnega vzdušja.

Kakšna igra vam osebno bolj ustreza, tista, ki jo igrajo nemški, tista, ki jo gojijo španski klubi? Dokazano nam bolj ustrezajo nemške ekipe. Igrajo bolj napadalen rokomet, kar se da s taktično obrambo in napadi ter protinapadi ustaviti. Španci imajo bolj podoben značaj kot mi, tako da imam večje spoštovanje do španskih ekip in mislim, da bi se s tem strinjala večina mojih soigralcev.

Ste univerzalni rokometaš, ki lahko igra na treh igralnih mestih. Vas med tekmo kaj zmede, ko se morate preseliti na drug igralni položaj? Me ne sme (smeh). Imam sposobnost, da lahko igram povsod in sem tega že vajen. Kjerkoli pač igram, moram dati od sebe svoj maksimum. Moja forma kljub temu še ni na ravni, ki si jo sam želim, saj je prisotnih še vedno nekaj napak. Tako ostaja v igri še veliko rezerv.

Igrali ste za Prevent, ki se je boril za vstop v Evropo, sedaj pa za Celje PL, ki se bori za skok na vrh stare celine. Kakšna je razlika med kluboma v vseh pogledih? Že statistika kluba pove vse. Gre za vrhunski klub, ki je v vrhu Evrope. Tega se ne da primerjati z ostalimi klubi v Sloveniji. Sicer še nisem bil drugje kot v Preventu in Škofji Loki, a primerjave s tema dvema enostavno ni. Že kako ljudje v Celju živijo za rokomet, je zelo težko opisati, to je potrebno enostavno doživeti in sem zato vesel, da lahko in da igram v Celju.

Na začetku sezone se je v rokometnih krogih šušljalo, da so med trenerjem Kasimom Kamenico in vami napeti odnosi zaradi domnevno vašega preveč individualnega pristopa na tekmah. Kako to komentirate vi? Sam tega nisem čutil, niti mi ni tega rekel. Če pa je res, mi je s tem le razširil obzorja, saj nenazadnje še vedno rastem kot igralec in se imam še veliko za naučiti. Tako so vsaka taka kritika ali mnenja le dobrodošla.

EHF je dal predlog, da naj bi bilo SP na vsaka štiri leta. Mislite, da bi to bilo bolje za popularizacijo rokometa ali je sedanji sistem pravi? Mislim, da bi bilo bolje na štiri leta, saj je zdaj urnik prenatrpan. Svetovna in evropska prvenstva so na vsaki dve leti, tako da je vsako leto nekaj. S tem se izgublja motiv, poleg tega smo igralci, ker se ves čas nekaj dogaja, tudi utrujeni. Nekako je preveč vrhuncev v eni sezoni. Prepričan sem, da bi bilo bolje, da bi bili SP in EP na vsake štiri leta, ne glede na to, da bi bilo potem manj možnosti za dokazovanje. Kot sem že dejal, preveč je vrhuncev.