Tina Trstenjak, ki je v torek osvojila naslov olimpijske prvakinje v judu v kategoriji do 63 kilogramov, je vse borbe opravila oblečena v bel judogi (bombažno oblačilo, ki ga nosijo tekmovalci v judu). Kakšna so pravila v tej moderni japonski borilni veščini, kdo obleče modrega in kdo je v belem?

"Nosilci tekmovanja, torej najboljših osem judoistov, vedno nosijo bel judogi. Prav tako so v belo oblečeni tekmovalci, ki so klicani prvi, to pa je odvisno od žreba," nam je pojasnil poznavalec juda in eden od sodnikov, odgovornih za videoanalizo na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru, Sašo Šindič. "Tina Trstenjak, ki je bila prva nosilka olimpijskega turnirja v svoji kategoriji, je tako ves čas nosila bel kimono."

Foto: Stanko Gruden, STA

A to pravilo je začelo veljati šele pred nekaj leti, pojasnjuje sogovornik. Včasih so bili vsi tekmovalci oblečeni v belo, tako kot je to značilno za karateiste. Ločevali so se edino po barvi pasu. Eden je nosil rdečega, drugi pa črnega. S prihodom novega predsednika na čelo Mednarodne judo zveze so se ta pravila zaradi lažjega spremljanja dogajanja na blazini spremenila.

"Zadnjih, mislim, da šest let, tekmovalci nosijo bel oziroma moder judogi. Japonci, ki veljajo za velike tradicionaliste, so tej spremembi - judo je še vedno bel šport - najprej ostro nasprotovali, a so sčasoma popustili," je pojasnil Šindič.

"Judo je tako precej bolj prijazen do občinstva," je prepričan. Pa tudi zelo razširjen. Na letošnjih olimpijskih igrah se merijo judoisti iz kar 136 držav. "Judo je razširjen po vsem svetu. Svoje k temu verjetno prispeva tudi dejstvo, da je poceni, da ga lahko trenira vsak in da zanj potrebuješ le blazino."

Lasje morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo nasprotnika. Foto: Getty Images

Kratko pristriženi nohti in urejena pričeska

Tam je tudi posebno poglavje o higieni, ki navaja, da judogi ne sme oddajati neprijetnega vonja, da mora biti čist in suh, da morajo tekmovalci poskrbeti, da imajo na kratko pristrižene nohte na rokah in nogah, da imajo pričesko urejeno tako, da ne moti nasprotnika ter da poskrbijo za ustrezno higieno.

Pravila se laičnemu opazovalcu zdijo zapletena, a je Šindič prepričan, da bi se jih ob rednem spremljanju borb hitro naučili. "Nerazumevanje pravil je največja težava juda, laičnemu občinstvu jih je težko razložiti, a ti ob rednem spremljanju hitro zlezejo pod kožo," dodaja.

Foto: Getty Images

Tekmovalec v judu lahko zmaga z:

• metom (eden je juko (številka 1 na semaforju), drug je vazari (številka 10 na semaforju), tretji pa ipon, ki pomeni konec borbe, na semaforju pa je označen s številom 100),
• končnim prijemom (tako je Trstenjakova zmagala v polfinalu),
• z vzvodom na komolec ali
• davljenjem.

Močnejša tehnika vedno zmaga.

"To so zelo v grobem opisani štirje načini, s katerimi lahko zmagaš borbo. Trije so na tleh, eden pa stoje. Tudi če tekmovalcu met ne uspe, še vedno lahko zmaga, če nasprotnik dobi kazen zaradi neaktivnosti ali napak. Seveda pa je met še vedno vreden več kot pa manjše napake, kar pomeni, da ti nič ne pomaga, če si nasprotnik nabira napake, če te vrže, je zmaga njegova."