Ponedeljek, 15. 8. 2016, 5.00
7 let, 2 meseca
Slovensko-hrvaški pakt za novo kolajno
Medtem ko je glavnina sogovornikov v jadralskih krogih Vasiliju Žbogarju že pripisala tretjo olimpijsko kolajno, prvo v razredu finn, pa je 40-letni Primorec pred torkovo regato resnice občutno bolj zadržan.
Najboljšemu slovenskemu jadralcu se v Riu de Janeiru nasmiha še tretja olimpijska kolajna v karieri. Proti njej je jadral že v nedeljski predzadnji regati, a mu je na koncu zmanjkalo vsega eno mesto, da bi se tudi na teoretični ravni že lahko veselil odličja. Vseeno pa pred finalno regato, ki bo z dvojnim točkovanjem na sporedu v torek, trdno v rokah drži drugo mesto.
Vasilij Žbogar bo svoje olimpijsko delo končal v torek. S kolajno?
Medtem ko je stari in novi prvak Scott Giles nedosegljiv, pa Vasilij Žbogar povsem miren ne more biti zaradi treh zasledovalcev (Ivan Kljaković Gašpić, Caleb Paine in Max Salminen). A dvakratni dobitnik olimpijske kolajne iz Izole bi brez odličja ostal le, če bi v torek zasedel zadnje mesto, dva od omenjene trojice pa bi se zavihtela povsem pod vrh. Po drugi strani pa vsaj deveto mesto že prinaša četrto slovensko kolajno na igrah v Riu.
Ni še konec … Po koncu nedeljske regate ni skrival utrujenosti.
"V boju za dve kolajni smo še vedno štirje jadralci. Žal mi je, da v nedeljo nisem pridobil kakšnega mesta, ki bi mi že zagotavljalo kolajno. Srebrno ali bronasto? Pretirano velike razlike ne vidim. A v težkih razmerah sem moral jadrati konstantno. Mnogi so namreč tvegali. Zdaj bom moral svoje pokazati še v vselej nepredvidljivi regati za kolajne," je prehitro veselje v kali zatrl Primorec, ki je po nedeljskem jadranju deloval vidno utrujeno.
Prosti ponedeljek bo zato prišel kot naročen. Žbogar ga bo izkoristil za počitek, regeneracijo, lažji plavalni ali kolesarski trening in se prepustil rokam fizioterapevtke Nežke Poljanšek, ki je do zlate olimpijske kolajne pomagala tudi Tini Maze.
"Jadranje v enosedu, vsaj po mojem mnenju, spada med najtežje športe na olimpijskih igrah. Brez fizioterapevtke si sploh ne predstavljam treningov in tekmovanj. Za nameček ima Nežka kopico izkušenj z vrhunskimi športniki. Je prava profesionalka, ki me zna pripraviti za naslednji dan," pripoveduje 40-letni jadralec.
Jadranski pakt
"Vasilij? On ima kolajno. To je le vprašanje tehnike. Lahko se sprosti. Kot prvi zasledovalec za njim zaostajam 13 točk. V regati za kolajne je sicer mogoče prav vse. A da bi ostal brez odličja, se mi zdi prava misija nemogoče," o scenariju, po katerem bi slovenski zastavonoša na slovesnosti ob odprtju ostal praznih rok, razmišlja Hrvat Kljaković, ki je s širokim nasmehom in z velikim veseljem sprejel pakt, ki smo mu ga "ponudili" – Slovencu srebro, Hrvatu bron.
"To bi mi zelo odgovarjalo. Lepo bi bilo, če bi ob koncu regate vihrali dve zastavi z belo, modro in rdečo barvo, a le v različnem vrstnem redu. Molim, da bi skupaj slavila. Iskreno, vesel sem, da je Vasilij tam, kjer trenutno je. Realno je predaleč, da bi ga napadal. To bi bil lahko samomor," pravi Kljaković, medtem ko se je Žbogar ob omembi našega scenarija zgolj nasmehnil.
"Napad na Žbogarja bi bil samomor," pravi Hrvat Ivan Kljaković Gašpić.
Jadranje z glavo
Drugi najstarejši član slovenske olimpijske odprave si je odlično izhodišče pred sklepnim dejanjem zagotovil predvsem na račun vrhunskega začetka in modre taktike. Ni se namreč spuščal v tvegane brezglave napade, temveč je stavil na stabilnost rezultatov in deloma tudi napake tekmecev.
"Fizično se ne morem kosati z najboljšimi, zato pa sem znal jadrati z glavo. Pokonci so me držale predvsem izkušnje. Sam sebe pa sem presenetil v zahtevnih razmerah na odprtem morju, čeprav sem bil po tistih regatah povsem iztrošen," pripoveduje Žbogar, ki bi lahko po Leonu Štuklju, Miru Cerarju, Rajmondu Debevcu, Iztoku Čopu in Luki Špiku postal šele šesti Slovenec z vsaj tremi kolajnami na poletnih olimpijskih igrah.
3