Nedelja,
8. 5. 2022,
22.00

Osveženo pred

2 leti, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,02

Natisni članek

Natisni članek

Wings for Life Run

Nedelja, 8. 5. 2022, 22.00

2 leti, 6 mesecev

V akciji Wings For Life zbranih 4,7 milijona evrov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,02
Wings for Life World Run | Foto Grega Valančič/Sportida

Foto: Grega Valančič/Sportida

Slovenija je po štirih letih spet gostila uradni tek globalnega dobrodelnega tekmovanja Wings For Life World Run. Istočasno se je po vsem svetu v boj s kilometri podalo 161.892 ljudi. V Sloveniji se je pomerilo 1460 ljudi, globalno pa je bilo za fundacijo Wings For Life na tem teku s prijavninami zbranih 4,7 milijona evrov.

Wings for Life je neprofitna fundacija, ki financira raziskave hrbtenjače in katere misija je najti zdravilo za poškodbe hrbtenjače. Ustanovljena je bila leta 2004 in od tedaj po vsem svetu financira raziskovalne projekte in klinične preiskave, so sporočili slovenski organizatorji.

Večina današnjih udeležencev je tekla, veliko pa je bilo tudi tekmovalcev na invalidskih vozičkih. Posebnost teka je tudi to, da ciljna črta "lovi" tekmovalce, zato ga tudi vsak zaključi. Udeležijo se ga tako vrhunski športniki kot tisti, ki si želijo le sodelovati za dober namen, rezultat pa jih ne zanima preveč.

Tek je po vsem svetu združil ljudi v 165 državah, ki tekli za tiste, ki tega ne morejo. Trasa v Sloveniji je potekala od ljubljanskega Kongresnega trga, čez Domžale do Kamnika, Komende, Cerkelj na Gorenjskem, Vodic in Medvod.

Najboljša na slovenskem teku sta bila na koncu slovenski triatlonec Denis Šketako in švedska dolgoprogašica Sophia Sundberg, ki sta pretekla 55,5 in 49,3 kilometrov, Švedinja je bila s tem rezultatom tudi tretja na svetu, za Poljakinjo Patrycjo Talar (tekla je doma in zmogla 53,5 km) in Rusinjo Nino Zarino, ki je 56 km pretekla v ZDA.

Pri moških je globalni zmagovalec Japonec Jo Fukuda (63,9 km), drugi je bil Poljak Dariusz Nožynski (63,9 km), tretji pa Britanec Jonas Müller (53,6 km).

Slovenija je po navedbi slovenskih organizatorjev edina država, v kateri je na uradnem teku sodeloval tudi predsednik republike. Borut Pahor je sodeloval je na vseh štirih prejšnjih ljubljanskih tekih od leta 2015 dalje, najboljši rezultat je dosegel leta 2016 (23,4km), letos pa je razdaljo praktično ponovil in ga je od osebnega rekorda namreč ločilo le 100 metrov.

In kako poteka "lov ciljne črte". Tekači po vsem svetu startajo istočasno, pri nas je bilo to ob 13. uri, pol ure po začetku teka pa jim začnejo do potankosti usklajeno slediti zasledovalna vozila. Ta so opremljena z najsodobnejšo satelitsko tehnologijo in ves čas povezana s kontrolnim centrom v Avstriji.

Njihova hitrost se skozi čas teka postopno zvišuje. Začnejo s 14 kilometri na uro, po dveh urah vozijo s hitrostjo 18 kilometrov na uro, nato pa nekoliko pospešijo in po štirih urah že vozijo s hitrostjo 34 kilometrov na uro. Pri tej hitrosti vztrajajo, dokler ni ujet zadnji tekmovalec na njihovi trasi. Ko tekmovalca zasledovalno vozilo ujame, je tek zaključil, njegov rezultat pa predstavlja pretečena razdalja.