Torek, 5. 11. 2024, 7.51
4 ure, 30 minut
Porast artroz in artritisa
Pogoste poškodbe maratoncev in tekačev na dolge proge
Tekaške poškodbe so zelo pogoste, v povprečju 50 odstotkov vseh tekačev na dolge proge enkrat letno utrpi poškodbo. Vzrok za tako pogoste poškodbe niso tek in treningi, temveč stanje celotne populacije. V zadnjih 40 letih smo opustili ročna dela, zamenjali smo jih s sedečim delom, opustili smo zdravo prehrano in se pričeli rediti. Otroci so pred 40 leti tekali za žogo, sedaj gledajo v telefone. Še nikoli ni bilo toliko artroz in artritisa v sklepih, kot v zadnjih letih.
Vemo, da poškodbe pripeljejo do artritisov sklepov in kasnejših artroz. Povečana telesna teža povzroča s kopičenjem maščobnih celic vnetje celega telesa, kar tudi vpliva na stanje sklepov in gibalnega aparata. Huda napaka je, da po poškodbah, ki prizadenejo tekače, začnemo z daljšim počitkom. S tem še dodatno poslabšamo naše stanje (izguba mišične mase, atrofija sklepnih ovojnic) ter še povečamo verjetnost ponovnih poškodb. Namen članka je razložiti, zakaj poškodbe nastanejo in kako se jim skušamo izogniti in jih, ko se pojavijo, pozdraviti. Pri maratoncih in tekačih na dolge proge posebej izstopajo po pogostosti nekatere poškodbe, ki so obravnavane v nadaljevanju.
Najbolj pogosta poškodba tekača na dolge proge je tekaško koleno
Tako imenovano sprednjo kolensko bolečino oz. tekaško koleno strokovno imenujemo patelofemoralni bolečinski sindrom. Za sindrom je značilna bolečina v sprednjem delu kolena okoli pogačice in pod njo. Bolečina se poveča pri krčenju kolena pod obremenitvijo, bolečine se povečajo pri hoji po stopnicah navzgor in navzdol. Pogačica je boleča na pritisk in pod njo se pri gibanju pogosto čutijo krepitacije. Pri počepu se bolečine zelo okrepijo.
Vzrokov za nastanek sprednje kolenske bolečine je več. Glavni vzrok je preobremenitev kolen, ki je odvisna od fizičnih sposobnosti posameznika, njegove tehnike teka in izbire terena. Drugi najpomembnejši vzrok je slabost mišic, ki gibajo koleno in vodijo pogačico, da pravilno drsi v žlebu stegnenice. Pri slabosti mišičja se pojavi nenormalna obremenitev pogačice, ker leta ne drsi pravilno po žlebu in je na enem mestu preobremenjena, na drugem pa razbremenjena.
Najboljša preventiva sprednje kolenske bolečine je dolgoročno jačanje stegenskih mišic, mišic medenice in trupa, ki skupaj tvorijo funkcionalno celoto. V začetku je potrebna pomoč fizioterapevtov, zdravnikov, kasneje pa pravilni ukrepi za jačanje mišic na dolgi rok. V začetku, v času akutne bolečine, se poslužujemo tudi medicinskih pripomočkov, kot so hialuronske injekcije,1 koncentrirana trombocitna plazma (PRP),2 raztopina matičnih celic3 in kolagenske injekcije.4 Ti medicinski pripomočki hitro zmanjšajo težave, dolgoročno pa je potrebna ciljna vadba za jačenje stegenskih mišic in tudi mišic medenice in trupa.
Z uravnoteženimi in ojačanimi mišicami se bo kolenska bolečina postopoma umirila. Za to pa je potreben dolgotrajen in vztrajen trenažni proces. Samo tako se bomo v bodoče izognili ponavljanju bolečin v sprednjem delu kolena.
Degeneracija oziroma tendinoza ahilovih tetiv
To je druga najpogostejša poškodba pri tekačih na dolge proge. Glede na mesto, kjer se tetiva razboli, ločimo insercijsko tendinozo (na narastišču tetive na petnico) in same tetive v njenem poteku. Za vnetje tetiv je značilna občutljivost na pritisk. Navadno je ahilova tetiva vretenasto zadebeljena. Neposredno po nastanku preobremenitvene poškodbe je pogosto čutiti tudi krepitacije pri gibanju v gležnju, ko tetiva drsi po hrapavi fibrinski podlagi. Otežana je hoja po prstih.
Poleg same preobremenitve ahilove tetive na nastanek poškodbe vpliva stanje stopal. Pogosteje vidimo vnetje ahilove tetive pri visokih obokanih stopalih ali pri izrazito ploskih stopalih, hiperpronatorjih. Visoko obokano stopalo slabo blaži udarce ob dotiku s tlemi in udarci se prenesejo na tetivo. Plosko stopalo pa obremenjuje tetivo s strižnimi silami. Pomemben vzrok je tudi zakrčenost mišic meč in njihova neraztegljivost. S tem se dodatno obremeni ahilova tetiva, kar tudi pripelje do vnetja.
Pojav tendinoze ahilove tetive zahteva daljši odmor od teka in obvezno strokovno pomoč zdravnika, ki bo skušal ugotoviti vzrok za tendinozo/degeneracijo ahilove tetive in bo zdravljenje predal fizioterapevtu in po potrebi še dodatno zdravil. Pri tem pomagajo različne metode fizikalne terapije, kot so frikcijska masaža, strižna masaža in posebej še ekscentrične vaje, to je raztegovanje tetiv pod kontroliranim režimom s spuščanjem pete preko roba stopnice. Ekscentrične vaje je treba izvajati dolgotrajno, treba je intenzivno raztegovati tudi mišičje meč. Poleg fizioterapije uporabljamo medicinske pripomočke.
V zadnjem času se uporablja hialuronska kislina posebne molekularne teže,5 daje se jo ob tetivah. Hialuronska kislina zmanjša trenje in omogoča prosto drsenje tetiv, s tem se zmanjša vnetje in ob drugih ukrepih se pospeši zdravljenje vnetja/degeneracije tetiv. Pri tovrstnih poškodbah ni pričakovati hitrega ozdravljenja in je potrebno nekajmesečno zdravljenje, da se tetive umirijo. Prehitro vračanje na tekaške steze bo stanje hitro poslabšalo in lahko napravilo tudi kronično.
Sindrom iliotibialnega trakta
To je vnetje strukture, ki poteka od velike grče kolka po zunanji strani stegna, preko zunanje strani kolena na sprednjo stran golenice. Bolečina se pojavi na zunanji strani kolena, najbolj v fazi, ko je obremenjeno koleno skrčeno približno pri 30 stopinjah, ko ta traktus drsi preko grče na zunanji strani stegenskega dela kolenskega sklepa.
Bolečina je zbadajoča, se hitro stopnjuje z nadaljevanjem teka in umiri z njegovim prenehanjem. Bolečina je vedno na zunanji strani, vzrok zanjo je drgnjenje oziroma pritisk te trakaste strukture na zunanji del stegenskega dela kolenskega sklepa, kar pripelje do vnetja tkiva pod traktusom.
Glavni vzrok za pojav te neprijetne bolečine je hitro večanje obremenitev pri treningih. Poleg počitka je potrebna pomoč fizioterapevta, ki bo aktivno raztegoval iliotibijani trakt. Z različnimi vajami bo traktuse raztegoval, npr. uporabil rolanje na valjih. Včasih je potrebna kortikosteroidna injekcija, da se zmanjša vnetje tkiva, ki leži pod to trakasto strukturo. Treba je zmanjšati zakrčenost iliotibialnega traktusa in s tem zmanjšati pritisk na zunanji del kolena.
Plantarni fascitis oziroma boleča peta
Povzroči jo draženje in preobremenitev plantarne facije, to je strukture, ki povezuje notranji del petnice s sprednjim delom stopala in pomaga pri ohranjanju stopalnega loka. Gre za debelo strukturo, ki je pri teku obremenjena vsakič, ko se s peto dotaknemo tal. Dodatno je ta struktura preobremenjena in poškodovana pri ploskih stopalih in na drugi strani pri visokih obokanih stopalih. Bolečina je na notranji strani petnice. Najhuje je zjutraj pri prvih korakih.
Glavni vzrok je preobremenitev s prehitrim večanjem količine treninga in večanjem razdalj teka. Fascija se zadebeli, degenerira, pogosto tudi natrga. Takoj je treba pričeti z agresivnim raztegovanjem fascije, intenzivnim raztegovanjem mišic meč, ki so pogosto pri teh poškodbah zakrčene in še dodatno bremenijo plantarno fascijo.
Ta neprijetna poškodba se redko umiri v kratkem času in traja navadno mesece in mesece. Potrebna je pomoč zdravnika in fizioterapevta. Najuspešnejša terapija je zdravljenje z udarnimi ultrazvočnimi valovi ob istočasnem rednem agresivnem raztegovanju. V primeru zelo hudih bolečin pomaga tudi kortikosteroidna injekcija, uspešne pa so tudi hialuronske injekcije.6 Tudi tu igra veliko vlogo primerna tekaška obutev, predvsem pri ploskih stopalih, to je hiperpronatorjih, kjer je potrebna dodatna podpora za stopalni lok in s tem zmanjšanje obremenitev plantarne fascije. Ne smemo pozabiti na druga mogoča bolezenska ozadja, ki lahko še dodatno zapletejo klinično sliko (revmatska bolezen, putika).
Vneta pokostnica z bolečino v srednji tretjini golenice na sprednji strani
Strokovno ji pravimo "shin splints". Uporablja se tudi izraz stresni sindrom srednjega dela golenice, ker naj bi bila bolečina stresni odgovor kosti na ponavljajoče se obremenitve med tekom. Po eni teoriji je to vnetje narastišča mišice, ki vzdržuje na notranji strani višino stopalnega loka, čemur pritrjuje tudi večja pogostnost pri "hiperpronatorjih", to je ploskih stopalih.
Glavni vzroki so prehitro stopnjevanje treningov, tek po trdi podlagi, prehitro stopnjevanje obremenitev, posebno pri težjih tekačih. Pomagata samo počitek in razbremenitev. Stresni edem kostnine se mora umiriti po naravni poti, kar traja kar nekaj tednov.
Če ne izgine, je potrebna nadaljnja diagnostika (MRI), da se ugotovi precej verjetna dodatna poškodba kosti, to je stresni nalom golenice zaradi ekstremno velikih obremenitev kosti golenice.
Bolečine v zadnji stegenski loži pri maratoncih niso pogoste
Te mišice so obremenjene pri hitrem teku, pospeševanju in zaviranju. Pri maratoncih se pojavljajo med treningi, ko tekači trenirajo pospeševanje, tečejo šprinte, kar pripelje do poškodbe stegenskih mišic.
Tu je takoj potrebna pomoč fizioterapevta, ultrazvočna preiskava, da se ugotovi, ali gre samo za mikropoškodbo mišice ali pa je prišlo tudi do natrganja s hematomom. Osnovni princip zdravljenja bolečih mišic zadnje stegenske lože je njihovo intenzivno raztegovanje kljub bolečinam. Mišice je treba maksimalno raztegovati, da potrgana mišična vlakna zaraščajo v smeri vleka mišičnih viter, da ne zarastejo v obliki mreže, kar pripelje do ponovnega trganja ob ponovni obremenitvi. Po umiritvi simptomov je treba takoj začeti z jačanjem stegenskih mišic, pomembno je ravnotežje sprednjih in zadnjih stegenskih mišic. Uravnoteženost lepo prikaže preiskava Tensiomiografija (TMG).
Viri:
(1)BMC Muscoskeletal Disorders 20, Article Number :293 (2019)
(2)Bennel KL; Hunter DJ Curr Rheumatol Rep. 2017 May ;19 (5) ; 24
(3) Rui Huang; Wei Li Medicine (Baltimore= 2020 Mar. 13;99 (11)
4) P P. Mariconti Phisiological Regulating Medicine 2016-2017 str. 39-40
(5) Gabriel Ferraz Ferreira Foot and Ankle Surgery Volume 28,Issue 7, October 2022, Pages 879-882
(6)Tsukasa Kumai 2018 Mar; 26 (3) :903-911
(7) Sports Health 2024 Jul-Aug;16(4):622-629.
