Matej Podgoršek COVER1

Petek,
16. 11. 2012,
13.49

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Rateče Tromeja

Petek, 16. 11. 2012, 13.49

8 let, 8 mesecev

Po sončne žarke in razglede na Tromejo

Matej Podgoršek COVER1

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Pohodna sezona se počasi končuje, a naj se še ne konča, saj bo v višjih legah ta konec tedna sončno. Tako vam tokrat priporočamo vzpon na Peč oziroma Tromejo.

Tradicionalni pohod pohodnikov iz treh držav na Peč oziroma Tromejo (po italijansko Monte Forno oziroma po nemško Dreiländereck oziroma Ofen) je organiziran vsako drugo nedeljo v mesecu septembru, ko na vrhu nad Ratečami poteka prava veselica. Če pa bi ta razgledni vrh raje osvojili v miru, je pozna jesen oziroma zgodnja zima najbolj primerna. Pot je dobro označena in utrjena, pogosto se po njej vzpenjajo tudi v snegu.

Zapeljite se na Gorenjsko – od Jesenic skoraj do meje z Italijo. Večina pohodnikov na Tromejo za izhodišče izbere planinski dom Tromeja. A ker je od tam tura dolga le kakšno uro, vam priporočamo, da pohodne čevlje obujete že nižje. Za izhodišče lahko izberete tudi Rateče, kjer sicer ni veliko prostora za parkiranje (razen če avtomobil pustite na drugi strani magistralne ceste pri vhodu v Planico). Sam sem za začetek ture izbral vmesno točko. Na koncu Rateč zavijete na gozdno cesto proti Tromeji (ta je speljana vse do vrha). Po njej se peljete le nekaj minut. Pod ratešniki pašniki boste našli dovolj prostora za parkiranje.

Prvi del ture vas vodi po gozdni cesti. Ta je bolj ali manj položna, le sem in tja se nekoliko bolj vzpne. Tako boste po približno 45 minutah premagali 200 metrov višinske razlike in prišli do vznožja Peči. Desno se gozdna cesta odcepi proti planinskemu domu Tromeja, ki je trenutno edina možnost za okrepčitev na tej uri, levo pa gre cesta proti vrhu. Nadaljujete po slednji, a le kakšnih 100 metrov, ko vas smerokaz napoti strmo v pobočje. Ker gre za slovensko-italijansko mejo, je kakšnih 20 metrov v širino pobočje golo. Dobro uhojena pot se desno od meje vzpenja po gostem iglastem gozdu. Ker je speljana cik-cak na pobočje, sploh ni strma. Vsake toliko časa vas pripelje na posekano pobočje s čudovitim razgledom proti Ratečam, Planici in Julijskim Alpam.

Po približno uri hoje ste na vrhu. Na točki, kjer se stikajo Slovenija, Italija in Avstrija je posebno obeležje. Od tam se razprostira čudovit pogled navzdol na Ziljsko dolino in proti mogočnemu Dobraču. Če bi radi pohod še nekoliko podaljšali, se lahko po smučišču spustite na Sovško planino na avstrijski strani, kjer pa je bila koča zaprta že pred nekaj tedni. Za povratek v Rateče izberite isto pot.