Padel kot pokošen

Sedmi teden tekaškega dnevnika me je čakal najdaljši tek. V soboto sem se namreč spopadel s 37-kilometrsko razdaljo. Moram priznati, da sem se na trening pripravljal že nekaj dni prej. Nekoliko bolj sem pazil na svojo prehrano; na jedilniku so malo večkrat bile testenine, dan pred najdaljšim tekom pa sem bil postrežen z domačo pico, ki mi je šla v slast. Odločil sem se, da bom na tem teku testiral "čudežni" napitek, ki sem ga zasledil v eni izmed tekaških knjig. No, pri meni se ni obnesel, saj mi je po dveh požirkih postalo slabo. Ostajam torej pri navadnem izotoničnem napitku in vodi.

Mislil sem, da tečem dolge razdalje

V torek me je med ogrevanjem presenetil Tadej , ki mi je pomagal pri sestavi tekaškega programa. Spregovorila sva o mojih izkušnjah pri daljših tekih. "Vem, vem, kako je to. Mene konec tedna čaka 48 kilometrov," mi je v smehu pripovedoval Tadej. Jaz pa sem mislil, da tečem dolge razdalje. Na koncu mi je dal še koristen nasvet: "Čim več počivaj, pred dolgimi teki moraš biti spočit."

Že v prejšnjem dnevniku sem pisal, da mi je na zadnjem dolgem teku manjkala družba. Tokrat se me je usmilil brat, ki sem mu SMS-sporočilo poslal šele večer pred tekom. Spremljal me je prvih 14 kilometrov in ni bil ravno prepričan v svoje sposobnosti. No, strah je bil odveč, saj je bil po svojih pretečenih kilometrih videti še precej sveže. "'Tamau', a veš, da bi šlo še," mi je rekel ob slovesu.

Daj, daj, teh nekaj kilometrov boš pa še stisnil

Naslednjih 13 kilometrov sem imel v glavi nešteto monologov, pri 27. kilometru pa se mi je na kolesu pridružila moja boljša polovica, ki je bila "oborožena" z napitki, energijskimi tablicami … Bila je dobra družba, a brez milosti. Ko sem potarnal nad trdimi in težkimi nogami, mi je takoj pripomnila: "Daj, daj, teh nekaj kilometrov boš pa še stisnil." In sem jih, tekaškega zidu ni bilo, sem pa prvič spoznal, kaj pomeni imeti zares trde in težke noge. Težko opišem ta občutek, ampak proti koncu sem po vsakem premoru za pijačo komajda spet začel teči. Kot da bi noge imel prilepljene na asfalt. Če se ozrem nazaj, moram kljub vsemu priznati, da je kar šlo. Zavedam se, da bi lahko bilo še huje.

Tisti popoldan sem bil na obisku. Nekaj ur po teku me je izdala utrujenost, tako da sem padel kot pokošen. No, pa saj mi je Tadej rekel, da moram čim več počivati.