Konec je brezplačnega izkoriščanja bonitet. Glas za fair play.

Letošnji Maraton Alpe je bil vsekakor zahteven. Če ne že zaradi treh alpskih prelazov, Jezerskega Vrha, Pavličevega sedla in zadnjega, zaradi kilometrov v nogah najbolj zahtevnega Črnivca, ki skupaj prinašajo dva tisoč "višincev", pa zaradi visokih temperatur – kolesarji so poročali, da se je živo srebro med dirko povzpelo tudi na skoraj 38 stopinj Celzija –, ko je bržkone še navijače bolj zamikalo hladno pivo v senčki, kot pa skandiranje ob varnostni ogradi.

Udeležba je glede na slabe ceste optimalna

"Na Maratonu Alpe se vsako leto zbere med 600 in 700 kolesarji, kar je glede na organizacijo in ceste, ki so dokaj slabe, optimum. Vsi se trudimo po svojih najboljših močeh; od organizatorjev do policistov in redarjev, a padcev in počenih zračnic na dirki ne moremo preprečiti. Dirka je zahtevna, udeleženci pa niso neki nedeljski kolesarji, ampak kolesarji z izkušnjami, ki se znajo voziti v skupini in po klancih navzdol," je za Sportal izjavil Janez Jarm, vodja prireditve, ki je v cilju budno preverjal, ali so kolesarji opremljeni s čipi ali ne.

Konec brezplačnega izkoriščanja bonitet

Tudi zato, ker so letos pravila poostrili in je dirka potekala v duhu fair-playa, kar pomeni, da brez čipa ni vožnje na trasi. "Lani smo našteli kar 200 kolesarjev, ki so se po zaprti trasi vozili brez čipa, kar pomeni, da se niso prijavili, niti plačali štartnine, so pa izkoriščali mobilno zaporo ceste, hrano in pijačo na okrepčevalnicah, medicinsko oskrbo, zato smo to letos poostrili. V tujini se kaj takega ne dogaja, pri nas pa in to želimo spremeniti," je dejal Jarm in dodal: "Zato je letos naše geslo spoštovanje in fair play, in to zavest želimo obuditi."

Birokratske nevšečnosti Prvi Maraton Alpe so prvič izvedli leta 2007. "Precej smo kolesarili tudi v tujini in ker takšne dirke tam dobro funkcionirajo, smo si rekli, zakaj ne bi tega poskusili tudi pri nas." A ko so začeli, so se morali ubadati tudi s povsem banalnimi birokratskimi zadevami.

"Leta 2007 Slovenija še ni bila v Schengenu, zato smo morali prvo leto na državno mejo na Jezerskem, kjer vodi trasa Maratona Alpe, pošiljati celo štartne številke in številke potnih listov naših udeležencev," je povedal Jarm, ki ocenjuje, da na Maratonu Alpe kroži med 1800 in 2000 ljudi, vedno več pa je tudi tujcev in glede na to, da je bil podoben maraton na isti dan tudi v Bad Kleinkirchheimu in da je bilo v Kamniku kljub temu tudi nekaj avstrijskih kolesarjev, šteje kot kompliment.

Obal in Šimenčeva prvič pokorila "Alpe"

Na 8. Maratonu Alpe Scott je med moškimi slavil bodoči magister strojništva Primož Obal, ki je za 130-kilometrsko razdaljo s tremi alpskimi prelazi porabil 3 ure in 37 minut, med dekleti pa 24-letna Laura Šimenc, bodoča veterinarka z Bleda, ki je zaradi članstva v kamniškem kolesarskem društvu KD Alpe skoraj domačinka. Zahtevna proga ji je vzela 4 ure in 12 minut.

Skozi cilj je pripeljala v družbi pomočnikov iz KD Alpe in priznala, da jo je na vzponu na Černivec povsem zmanjkalo, kar se ji je zgodilo prvič v kolesarski karieri, šele pri spustu se je znova sestavila in zmogla raven pričakovanih obratov.

Dirke se je udeležilo mnogo znanih kolesarskih imen, med njimi tudi Klemen Štimulak, kolesar novomeške Adrie Mobil, ki je na dirki Po Sloveniji osvojil modro majico najboljšega hribolazca, ki je namignil, da je dirko vzel bolj kot "turizem", ultramaratonec Marko Baloh, ki je z rezultatom 3:44:33.2 osvojil 19. mesto in 7. v svoji kategoriji od 40 do 49 let, biatlonec Klemen Bauer, ki je bil v skupnem seštevku 38., še en "Adriamobilovec", Primož Rogljič pa se je v Kamnik iz domačega Kisovca pripeljal kot navijač.

Pedale sta znova obračala tudi legendarni Alojz Križnar, ki šteje že častitljivih 84 let in je z dovoljenjem organizatorja štartal že ob 7. uri zjutraj, in neuničljivi David Kuster, kolesar, ki vozi z nožno protezo in ki smo ga že predstavili v rubriki Junaki za jutri.