Kdo bo plačal zasneževanja Zlate lisice?

SK Branik je v sredo v Mariboru predstavil svoje vidike glede sporov z Marpromom oziroma Marturo, ki je na Pohorju ob začetku smučarske sezone 2014/15 prevzela upravljanje žičnic. Strani sta prišli navzkriž ob koncu smučarske sezone, ko se je zataknilo pri plačilih določenih storitev, natančneje zasneževanja smučarskega stadiona za potrebe izvedbe 51. tekmovanja Zlata lisica.

Svoje videnje so v sredo podali predsednik SK Branik Boštjan Tancer, generalni sekretar tekmovanja Zlata lisica Srečko Vilar, trener kluba Mitja Dragšič in legenda slovenskega smučanja Filip Gartner, vidik Marture pa je danes posredoval Boštjan Zagorac.

Tancer je pojasnil, da je klub zdaj vodil polno leto, prevzel ga je v slabem stanju, predvsem v finančnem smislu, a so v klubu opravili vse potrebno za finančno sanacijo, ki poteka tudi pod budim očesom nadzornikov iz Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Dragšič je izpostavil vrhunske dosežke njihovih smučarjev: Filip Flisar je svetovni prvak v krosu, Ilka Štuhec je bila sedma na svetovnem prvenstvu, Klemen Kosi pa deseti.

Vilar je potegnil črto pod tekmovanjem Zlata lisica, ki je pod Pohorje in v središče Maribora skupaj pritegnilo več kot 30 tisoč gledalcev v dveh dneh, če štejejo še žrebanje številk v središču mesta. Vse to naj bi bili zadostni razlogi za zadovoljstvo z uspešno končano sezono.

Ustavilo se je pri denarju

A se je tudi tokrat zataknilo pri denarju. Martura je s svojim matičnim podjetjem Marpromom neposredno ob začetku sezone pridobila pravico za upravljanje žičnic, s čimer je pretežno rešila smučarsko sezono na Mariborskem Pohorju. Po besedah veljakov iz kluba se takrat z mariborskim javnim podjetjem niso mogli dogovoriti niti za zasneževanje stadiona, kjer poteka večji del tekmovanja Zlata lisica. Z dodatno pogodbo so pozneje rešili tudi to, a se je ustavilo pri denarju.

SK Branik bi plačal 55 tisoč, Martura zahteva 79 tisoč

Razlike so precejšnje, saj klub priznava plačilo 55 tisoč evrov za zasneževanje in dela na stadionu, Martura pa je dela obračunala na 79 tisoč evrov. Potem ko je klub zavrnil prvotni račun, so pri Marturi prekinili pogovore, smučarji pa so tako na Pohorju za velikonočni konec tedna ostali brez zadnjih smučarskih dni. Sporna sta predvsem postavitev snežnih topov s pomočjo snežnih teptalnikov –Martura naj bi obračunala veliko preveč delovnih ur teptalnika – in število električnih odjemnih mest, ki so zagotavljala elektriko za potrebe zasneževalnih topov.

Kako in kdaj se bodo težave razrešile, pri klubu ne vedo, si pa prizadevajo za njihovo čimprejšnjo rešitev.

Martura umirja žogico

Svojo plat zgodbe so predstavili tudi pri Marturi, kjer so v sporočilu za javnost zapisali, da niso privrženci medijskih obračunov. Izogibali so se jih tudi v poslovnem odnosu s Smučarskim klubom Branik, veseli pa jih, da so se vodilni pri klubu odločili, da naj bi danes poravnali del svojih odprtih obveznosti do Marture, ki so nastale na podlagi korektno opravljenih storitev v pretekli smučarski sezoni. Pri Marturi upajo, da bodo v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi poravnali tudi razliko in tako pokazali, da spoštujejo dogovore, sklenjene na podlagi obojestransko podpisanih pogodb.

Mariborski upravitelji žičnic se zavedajo, da se je letošnja smučarska sezona končala drugače kot številne pred njo. Poslovanje je potekalo transparentno, storitve so se obračunavale skladno s ceniki, ob koncu so imeli tudi okoli sto tisoč evrov dobička. Prav zato jih je začudil poziv Mestni občini Maribor (MOM) in županu, ki naj bi kot mediator posegel v dolžniško-upniško razmerje med Marturo in SK Branikom. MOM je s podelitvijo koncesije za upravljanje žičniških naprav te zaupala Marpromu, kjer so mnenja, da so zaupanje upravičili.

Z izvedbo smučarske sezone so v Marturi poskrbeli, da je delo ohranilo vsaj 60 delavcev, ki so si še v pretekli sezoni svoj kruh služili v propadlem Športnem centru Pohorje. In prav v sodelovanju pri Marturi vidijo strategijo, ki vodi v uspeh. S podtikanji, pritiski na politične odločevalce, iskanjem bližnjic in izsiljevanjem ne želijo imeti opravka in se od takšnih dejanj distancirajo. Ker si prizadevajo za dolgoročno rešitev Pohorja, upajo, da bodo tudi tisti, ki imajo trenutno v rokah škarje in platno, sledili njihovemu zgledu.