Kdo bo čez sto dni vihtel slovensko trobojnico?

Leta 2012 je v Londonu slovensko reprezentanco na olimpijski štadion popeljal kajakaš Peter Kauzer. Kdo ga bo nasledil v Riu?

Slovenija bo avgusta v Rio poslala že štirinajsto samostojno olimpijsko odpravo. Seznam potnikov na olimpijske igre, ki bodo potekale med 5. in 21. avgustom, bo predvidoma 18. julija potrdil izvršilni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Takrat bo po vsej verjetnosti padla odločitev tudi o tem, kdo bo na otvoritveni slovesnosti na nogometnem štadionu Maracana v slovesnem mimohodu držav udeleženk vihtel slovensko trobojnico.

13 iger, 13 zastavonoš

Ker se je pri OKS uveljavilo nepisano pravilo, po katerem je lahko športnik zgolj enkrat zastavonoša, je na dozdajšnjih šestih poletnih in sedmih zimskih olimpijskih igrah zastavo nosilo že trinajst športnikov. Kdo bo štirinajsti? "V glavi imam favorita. Toda OKS vodimo kolektivno, zato javno o tem ne bom govoril. Zastavonoša mora biti nekdo, ki je v svoji karieri dosegel že kakšen odmeven rezultat. V nasprotnem primeru je to degradacija ostalih," odgovarja predsednik OKS Bogdan Gabrovec.

Prvi favorit: Uroš Zorman? Tihi favorit: Uroš Zorman

In kdo so neuradni kandidati? Če pod drobnogled najprej vzamemo športnike, ki so na predhodnih olimpijskih igrah že osvojili kolajno, se iskanje začne in konča pri jadralcu Vasiliju Žbogarju.

Med tistimi potencialnimi potniki v Rio, ki spadajo med najbolj uspešne v svojih športnih in bodo zaradi visokih pričakovanj v središču pozornosti, izstopajo kanuist Benjamin Savšek ter judoistki Tina Trstenjak in Ana Velenšek, medtem ko pa je Peter Kauzer zastavo nosil že pred štirimi leti v Londonu.

Nabor kandidatov pa se je pred kratkim razširil zaradi uvrstitve rokometne reprezentance na olimpijski turnir. Ta vsaj na papirju ponuja kar nekaj adutov, ki se lahko pohvalijo z odmevno kariero, v praksi pa izstopa kapetan. To bo, po vsej verjetnosti, Uroš Zorman, sicer tudi eden od najbolj uveljavljenih rokometnih legionarjev.

Ker prisotnost predstavnikov ekipnega športa že po pravilu zasenči glavnino športnikov iz individualnih panog, za nameček pa se je večina nosilcev medalj s predhodnih iger – na čelu z olimpijskima zmagovalcema Primožem Kozmusom in Luko Špikom – že upokojila, velja Zorman v športnih krogih za tihega favorita.

Ob tem velja spomniti, da je tudi ob zadnjih dveh olimpijskih nastopih slovenskih ekip čast zastavonoše pripadla kapetanu tega kolektiva. Tako je leta 2004 v Atenah zastavo nosil rokometni vratar Beno Lapajne, desetletje pozneje pa na zimskih igrah v Sočiju še Tomaž Razingar.

Zastavonoše na olimpijski igrah

Če bo 5. 8. zastavonoša Uroš Zorman, bo to že drugi rokometni kapetan v tej vlogi. Takole je leta 2004 v Atenah zastavo vihtel Beno Lapajne.

Iztok Čop: Izjemna čast

Med tistimi, ki bodo poleti odločila o tem, koga bo doletela čast zastavonoše, bo tudi Iztok Čop. Nekdanji olimpijski prvak se sicer lahko pohvali, da je leta 2000 z zastavo kot prvi Slovenec vkorakal na olimpijski štadion v Sydneyju.  "Gre za izjemno čast. Breme? Jaz ga nisem čutil. Edina težava, ki jo vidim, je usklajevanje med sodelovanjem na otvoritveni slovesnosti in aktivnostmi naslednji dan. Tudi zaradi tega bomo pri izbiri nosilca upoštevali tudi, kakšen je njihov program naslednji dan," pravi Čop, ki bo v Riu vodja slovenske delegacije.

Psiholog Tušak svari

Da odločanje o zastavonoši še zdaleč ni nedolžno dejanje, je večkrat opozoril uveljavljeni športni psiholog  Matej Tušak. "Ko nekega športnika, ki je izrazit kandidat za olimpijsko medaljo, postavimo v vlogo zastavonoše, je to vedno malo tvegano. V individualnih športih lahko namreč že majhen detajl vpliva na to, ali bo nekdo uspešen oziroma ali bo na olimpijski tekmi napravil napako. Že dejstvo, da si postavljen za zastavonošo, lahko pri športniku povzroči velik premik pozornosti na to, da preveč razmišlja o tej odgovornosti in časti, kar na nek način poruši njegov ustaljen ritem priprav," meni Tušak.