"V Rusiji se ne sprašuje, koliko kaj stane," pravi Borut Nunar, ki zadnja štiri leta opravlja naloge pomočnika direktorja svetovnega pokala v biatlonu.
Ceno stroškov izgradnje biatlonskega centra Laura na olimpijskih igrah v Sočiju je ocenil na več kot 100 milijonov evrov, pri tem pa dodal, da uradno znesek nikoli ne bo znan."Točne številke ne vem. Tudi približne ne, ker v Rusiji velja pravilo, da se ne vpraša, koliko kaj stane in kdo je kaj naredil. Če lahko na pamet ocenjujem, so stroški znašali prek 100 milijonov evrov. Za primerjavo, biatlonski center na Pokljuki nas je s hotelom vred in do zadnje lopate stal 10 milijonov, kar je za slovenske razmere sicer izjemno veliko. Toda v Sočiju so proge, objekti, cesta, žičnice, okrog 18 metrov visoka in več kot 100 metrov dolga stena na strelišču stali ogromno. Center ima velik stadion in stavbo, razsvetljavo, da so tekme ponoči. Tu potem pridemo do vrtoglavih številk," je ocenil Nunar, ki je bil dolga leta na najbolj odgovornih mestih v slovenskem biatlonu.
"Želimo si čim večkrat na Lauro"
Tako kot za vse olimpijske objekte v Sočiju in na Rdeči poljani se mnogi, tudi Rusi, sprašujejo, ali bodo po OI nove športne centre sploh še uporabljali. "Na Mednarodni biatlonski zvezi (Ibu) in tudi športniki si želimo, da bi se še vrnili na Lauro na tekme na najvišji ravni. Ko bodo odstranili tekaški stadion, bo še nekaj dodatnih prog in vse skupaj že skoraj na meji popolnega. Tu je resnično vse, kar si je kdo kdaj zaželel pri organizaciji biatlonske tekme. Toda Rusi imajo vsaj še dva biatlonska centra na podobni ravni, v Hanti Mansisku in Tjumenu. O tem, kje bodo tekme svetovnega pokala, bo odločala ruska zveza. Ne vem, katerega izmed treh centrov bodo Rusi izbrali, želimo pa si čim večkrat na Lauro."
So Rusi, tako kot Kitajci v Pekingu, vreme krojili s kemijo?
Nunar je bil pred dobrima dvema letoma prvič na Lauri, ko so začeli graditi biatlonski center, v zadnjem letu pa enkrat na mesec. Nekoliko ga je presenetilo število lepih dni v času OI. Pri tem so si Rusi, tako kot Kitajci v času olimpijskih iger v Pekingu leta 2008, pomagali s kemijo, saj je bilo denimo v noči po deževnem vremenu na dan ženske veleslalomske tekme, ki jo je dobila Tina Maze, slišati kar dolgo obstreljevanje s topovi. In nato se je dan začel v soncu.
"Velikokrat sem bi tu, pa je bilo malo sočnih dni. Med OI pa je bilo povsem obratno. Poznamo načine, kako se lahko prilagodi vreme. Toda tega ne vem uradno in se tega, kot o denarju, tudi ne sprašuje. Bilo je nekaj moteče megle, ki pa se izjemno hitro pojavi in tudi izgine. Med šesto in osmo uro zvečer je največ megle, prav v tem času pa so bili tudi vsi biatlonski starti na OI. Mi smo si prizadevali, da bi termine tekem zaradi megle nekoliko spremenili, pa nismo bili uspešni. Razen enkrat pa tekem zaradi tega ni bilo potrebno prestavljati," je dejal Nunar.
"Snega je na Pokljuki celo preveč, spodaj pa je Bled, že odet v pomladanske zelene barve"
Naslednja tekma svetovnega pokala bo marca v Sloveniji. "Prvič po več kot dveh desetletjih ne bom na Pokljuki v času tekmovanj, ker grem takoj po OI v ZDA na pregled doslej opravljenega pri organizaciji mladinskega svetovnega prvenstva. To je malo grenko zame, toda prepričan sem, da bo zaradi uspehov naših biatloncev na OI in zgodovinske prve medalje Teje Gregorin veliko gledalcev. Prejšnja tekma je bila odlično organizirana in prepričan sem, da bo tudi letos tako. Snega je na Pokljuki celo preveč, tako bo imela izrazito zimsko podobo, spodaj pa je Bled, že odet v pomladanske zelene barve. To bo ob koncu sezone zelo dobrodošla sprememba za biatlonsko karavano. Pokljuka je stalnica v koledarju svetovnega pokala, vendar pa tekem tam ne bo vsako leto. Prej sem omenil tri izjemne ruske centre, tudi drugje imajo večja biatlonska središča. Zato je kar gneča pri možnih organizatorjih, tekem pa ne more biti več, kot jih je," je dodal Nunar.