Zmaji pokazali dva obraza

Navijači Olimpije, ki so podrobneje spremljali prvoligaško sezono 2010/11, so naleteli na dva različna ''zeleno-bela'' obraza. Delno pomiritev jim lahko zagotavlja dejstvo, da je bila druga polovica tekmovanja neprimerno uspešnejša od prve, podoben igralski kader pa bi lahko barve Olimpije branil tudi v prihajajoči sezoni. Sodeč po prvih okrepitvah bi znal biti še močnejši, kar bi lahko tolmačili kot uresničitev želja klubskega vodstva, ki je sezono 2011/12 označilo za poligon, kjer bi se lahko ''zmaji'' dokopali celo državnega naslova. Opozorilo dvolične sezone, ki je Ljubljančanom prinesla četrto mesto, še velja, prav tako bled zaključek v podobi slabokrvne sence spomladanske nepremagljivosti.

A vseeno je bil med sezono storjen napredek. V jesenskem delu ni in ni steklo. Tudi po zamenjavi trenerja (Safeta Hadžiča je nasledil Dušan Kosič) in nekaterih novincih, ki naj bi vsaj na papirju zagotavljali nezanemarljivo kakovost. Ko so se razbohotile poškodbe, so ostali načrti neizpolnjeni. Ni bilo igre, še manj rezultatov in točk. Olimpija je doživljala razočaranje za razočaranjem, pomagalo ni niti nekaj prebliskov, denimo pokalna zmaga v Domžalah, ki smo jih lahko prešteli na prste ene roke. Zimski premor je bil dočakan z velikim olajšanjem. Prinesel je aduta, ki se je izkazal za odločilni dejavnik prebujene Olimpije. Milenko Ačimovič je s prihodom ogrel srca navijačev, v Ljubljano (med drugim) pripeljal Dareta Vršiča, hkrati pa v slačilnice naselil sproščeno ozračje. Jeseni ga je manjkalo v izobilju, spomladi pa je hitro postreglo z nabiranjem točk.

Predstave še niso mejile na popolnost, tudi nekatere ocene o najlepši igri na slovenskih zelenicah so se izkazale za pretirane, a vseeno Olimpija ni in ni znala izgubiti. Kar je kolo sreče odneslo jeseni, je povrnilo spomladi, na nekaterih dvobojih pa so ji šle v prid še sodniške odločitve, ki so predvsem na štajerskem koncu (Celje, Velenje, delno tudi Maribor) dvigovale veliko prahu. Da Olimpija navkljub obilni žetvi točk še ni dosegla ravni, ki jo je trener Kosič glede na zmožnosti izbrancev pričakoval, so potrdili tudi porazi v zaključku prvenstva, predvsem na zahtevnih gostovanjih (Koper in Domžale). Nekaj igralcev je prestopilo bregove povprečnosti, ob pravemu vodji na igrišču, kar predstavlja članski reprezentant Vršič, pa bi lahko v prihodnji sezoni veliko povedale tudi najnovejše okrepitve. Seznam prišlekov se še ni zaključil. Želja Olimpije je, da združi kakovostne izkušene kandidate ter mlajše, po možnosti kar obetavne reprezentante. Za zdaj je na pravi poti. Ko bo povzdignjeno še zanimanje javnosti za ogled prvoligaških tekem v prestolnici, lep vzor ji ponujajo goreči tekmeci iz Maribora, bo zgodba o ''zeleno-beli'' klubski uspešnici dobila rep in glavo.