Četrtek, 26. 9. 2019, 19.10
4 leta, 7 mesecev
Top 10: Jabolko ne pade daleč od drevesa
''Oče, rad bi šel po tvojih stopinjah!'' #top10
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,89
4
Dinastiji Elsner pripada posebno mesto v slovenskem nogometu.
Jabolko ne pade daleč od drevesa. Tako je tudi v nogometu, kjer se sinovi pogosto podajo po stopinjah očetov. Nekateri so pri tem bolj, nekateri spet manj uspešni. Tokrat smo poiskali slovenske pare, ki jih sestavljata oče, nekdanji reprezentant, in pa sin, ki se lahko pohvali z nastopi v 1. SNL. Našteli smo jih devet, skoraj kot nalašč za vsakotedensko Sportalovo rubriko.
Slovenska državna samostojnost šteje že 28 let. Nekdanji junaki, ki so nosili državni dres in pred davnimi leti, tudi v prejšnjem tisočletju, skrbeli za takšne in drugačne evforije, so vedno starejši. Nekateri so že dedki, nekateri so se oprijeli trenerskega dela ali ostali povezani z žogobrcem v kakšni drugačni vlogi, spet drugi pa prekinili stik z nogometno žogo in se lotili drugih življenjskih izzivov.
Zahovićeva izstopata z zadetki in še čim
Zlatko Zahović je kot športni direktor popeljal NK Maribor do številnih uspehov.
Pri številnih pa je mogoče opaziti željo sinov, da bi posnemali njihovo kariero. Vedno več je primerov, ko v domači prvoligaški prostor vstopajo mladi igralci z znanimi priimki, ki so slovenskemu nogometu podarili toliko lepega. Takšnih parov, ki jih sestavljata oče, nekdanji reprezentant, in pa sin, ki je že nastopil v 1. SNL, je devet. Pri tem so rahla izjema Elsnerjevi in Čehovi.
Družina Elsner je verjetno najbolj znamenita slovenska nogometna dinastija, kot edina na današnjem seznamu zastopana kot trojica, najstarejši sin Luka pa že dolgo ne navdušuje več v nogometnih čevljih, ampak kot trener. Kot strateg, ki piše slovensko zgodovino, saj mu je bila kot prvemu Slovencu zaupana priložnost vodenja člana najmočnejše francoske lige. V 1. SNL sta zaigrala tudi sinova Aleša Čeha, nepozabnega kapetana slovenske izbrane vrste, a s spremenljivim uspehom. Kariera starejšega Tima je doživela upad, Mark pa trka na vrata prve članske ekipe v Domžalah.
Kar pa zadeva največje uspehe na zelenicah, tako na očetovi kot sinovi strani, je treba najbolj izpostaviti Zahovića. Sodelujeta pri mariborskem klubu, prvi kot snovalec kadrovske politike, drugi pa kot najboljši strelec zadnjih sezon. V soboto, ko bodo vse poti vodile v Stožice in bo na sporedu večni derbi med Olimpijo in Mariborom, bosta del največjega spektakla, kar ga lahko ponudi Prva Telekom Slovenije. Kje pa igrajo sinovi drugih nekdanjih slovenskih reprezentantov?
Boško in Aleksandar Bošković
Nekdanji slovenski reprezentančni vratar se je rodil pred polovico stoletja v Kopru. Prve nogometne korake je naredil na Primorskem, preživel leto dni tudi pri splitskem Hajduku, leta 1992 se je vrnil v Slovenijo in branil za številne klube, v tujini pa se je preizkusil v Nemčiji, Turčiji in na Portugalskem. Prvoligaško kariero je končal pri 34 letih med vratnicama Gorice, za izbrano vrsto zbral 27 nastopov, nato pa se posvetil trenerskemu delu s čuvaji mreže. Deloval je tudi pri mladinski vrsti Udineseja in v Trstu pri Triestini, pa na Hrvaškem v Pulju in Novigradu, Letos je pomagal tudi Olimpiji, a nato po odhodu Roberta Pevnika zapustil slovensko prestolnico.
Boško Bošković je v dresu Mure postavil rekord 1. SNL, v Murski Soboti se dokazuje tudi njegov sin Aleksandar.
Njegov sin Aleksandar opozarja nase v Murski Soboti. Ravno tam, kjer je njegov oče pred četrt stoletja zelo uspešno branil za Muro in poskrbel za tedanji rekord prvenstva, ko je ostal v 1. SNL nepremagan kar 692 zaporednih minut. Njegov dosežek je trajal dolgo, pred petimi leti ga je popravil Nejc Vidmar. Mlajši Bošković je začel kariero v Izoli, nato zamenjal celo vrsto italijanskih klubov, leta 2017 pa se je pridružil Prekmurcem v drugi ligi. V prejšnji sezoni je bil pomemben obrambni člen Mure, saj je igral na 24 tekmah, v tej pa je za zdaj nastopil le v pokalu.
Fabijan in Kai Cipot
Ljubezen do Mure in črno-bele barve je pri 43-letnem Fabijanu Cipotu tako navzoča, da ga navijači uvrščajo med klubske legende Fazanerije. Nekdanji napadalec, ki se je v zrelih letih preselil v obrambo, se je v najboljših letih, takrat je bil tudi slovenski članski reprezentant, odločil za klubsko epizodo v Katarju. Kariero je končal kot kapetan v Murski Soboti, kjer se je v najhujšem obdobju za soboški klub, ko so bili črno-beli pahnjeni v silovite finančne težave, oprijel drugačnih vlog. Kot funkcionar se je zaradi domnevnih nepravilnosti znašel celo na sodišču, a je bil letos oproščen vseh očitkov.
Fabijan Cipot spada med klubske legende Mure, pri črno-belih pa se dokazuje tudi njegov sin Kai.
Njegov sin Kai, otrok Mure, je star 18 let. V tej sezoni je dvakrat nastopil v prvi ligi, vzporedno pa kot nadarjen napadalec blesti v mladinski ligi, kjer je na petih tekmah dosegel kar devet zadetkov. Je eden od največjih nogometnih upov v tem delu države.
Aleš, Tim in Mark Čeh
Bil je znameniti kapetan slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu, ki je bilo leta 2002 na Japonskem in v Južni Koreji, in neutruden motor zvezne vrste, eden od najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega nogometa, ko je prvič opozoril nase v svetu. Aleš Čeh je v mlajših letih pridobival izkušnje z igranjem za Olimpijo v jugoslovanskem prvenstvu, nato pa postal dolgoletni nosilec igre graškega Gaka, od koder ga je pot za eno sezono ponesla tudi v Maribor, njegovo rojstno mesto. Kariero je končal leta 2009 pri Olimpiji, ki ji je pomagal do vrnitve med elito. Stik z nogometom je ohranil kot trener, od leta 2013 pa je desna roka Srečka Katanca, s katerim je vodil reprezentanco Slovenije, na delu v Iraku.
Aleš Čeh je velik del kariere prebil v Avstriji, kjer igra tudi njegov najstarejši sin Tim, Mark pa je velik up Domžal.
Njegov starejši sin Tim je veljal za upa zeleno-belih, z njimi kot najstnik debitiral v prvi ligi, nato pa ni dočakal resnejše priložnosti. Odšel je v Krško, se nato preselil h Krki in Dobu, v zadnjih sezonah pa strast do nogometa ohranja med nižjeligaši v Avstriji.
Njegov mlajši brat Mark Čeh je eden od najbolj nadarjenih mladincev Domžal. Krst v prvi ligi je pod vodstvom Simona Rožmana dočakal ob koncu prejšnje sezone, ko je bil star rosnih 17 let, v tej ohranja tekmovalno formo pri mladincih.
Marko, Luka in Rok Elsner
V Sloveniji je ni nogometne dinastije, ki bi postregla s tako zvenečimi in mednarodno uspešnimi imeni, kot jih ponuja družina Elsner. Žal že pokojni Branko Elsner, nekdanji selektor Avstrije in klubskih prvakov iz Innsbrucka, ki si je s trdim delom in vizijo prislužil vzdevek ''oče slovenskih nogometnih trenerjev'', je bil zelo ponosen na nogometne uspehe starejšega sina Marka. V močni jugoslovanski reprezentanci je spadal med najboljše branilce, osvojil je bronasto medaljo na olimpijskem turnirju v Los Angelesu, kjer je delil slačilnico tudi s Srečkom Katancem, po Olimpiji navduševal privržence beograjske Crvene zvezde, nato pa se odpravil v Francijo.
Marko Elsner je bil leta 2017 sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, Luka Elsner je prvi Slovenec, ki vodi francoskega prvoligaša, Rok Elsner pa igra v Aziji.
V Nici sta nogometno kariero začela tudi njegova sina, Luka in Rok. Starejši Luka se je pri 22 letih preizkusil v 1. SNL, postal obrambni steber Domžal, dvakratni slovenski prvak, leta 2010 pa je spravil nogometni dres v kot in se predal trenerskemu delu. Spada med mlajše, a toliko bolj uspešnejše slovenske nogometne stratege. Po nedokončanem delu pri Olimpiji se je podal v tujino, opozoril nase na Cipru, še bolj pa v Belgiji, in si prislužil poziv francoskega prvoligaškega kluba Amiens, s tem pa poskrbel za velik podvig slovenskega nogometa.
Mlajši brat Rok še ni končal igralske kariere. Nastopa v Omanu, pred tem pa je veljal za velikega nomada, saj je prepotoval in nastopal v številnih državah. Največ nastopov je zbral za ljubljanski Interblock in poljski Slask, s katerim je osvojil tudi naslov prvaka. Udeležil se je tudi priprav članske reprezentance Slovenije, a v primerjavi z Luko ni odigral nobene uradne tekme.
Primož in Erik Gliha
Kariero Primoža Glihe so zaznamovali trije zadetki na kvalifikacijski tekmi v Splitu, kjer je prekrižal načrte bodoči tretji ekipi SP 1998. To je bil eden od najlepših trenutkov v pestri in bogati karieri napadalca, ki je zamenjal ogromno klubov, a tudi držav, kjer si je služil kruh. Hrvaška, Japonska, Francija, Izrael, Avstrija, Madžarska … V reprezentančnem dresu je dosegel okroglih deset zadetkov, kot trener nabiral izkušnje pri številnih slovenskih klubih, leta 2005 za Bežigradom postavil na noge največji ljubljanski klub na pogorišču propadle Olimpije, od leta 2015 pa je selektor mlade izbrane vrste, to pripravlja na velik dogodek, Euro 2021, ki bo tudi v Sloveniji.
Primož Gliha v zadnjih letih opravlja selektorsko delo. V mladi izbrani vrsti je vodil tudi sina Erika.
V mladi reprezentanci vodi tudi sina Erika, ki se je rodil pred 22 leti v Niortu, kjer se je njegov oče dokazoval v drugi francoski ligi. Je levi bočni branilec, ki mu gre veliko bolje v Prvi ligi Telekom Slovenije kot pa v tujini, kjer pri Avellinu in Sint-Truidenu ni dočakal nastopa. Zdaj išče novega delodajalca.
Amir in Sven Karić
Ima 45 let in trenira štajerskega nižjeligaša NK Jarenina. Pred leti je veljal za enega od najboljših bočnih branilcev Slovenije. Bil je član znamenite zlate Katančeve generacije, ki je nastopila tako na evropskem (2000) kot tudi svetovnem prvenstvu (2002). Odlikovali sta ga nepopustljivost in borbenost, zaradi katere se je na igrišču prelevil v bojevnika, njegovi prekrški pa so se zaradi ogromne želje in ostrine pogosto spogledovali s kartoni. Zaradi nespametnih odločitev pri vodenju financ je končal neslavno, šel v osebni stečaj. Svojo pot in usodo je leta 2016 opisal v zelo poučnem intervjuju za Sportal.
Amir Karić in njegov sin Sven Šoštarič Karić sta navezana na levo igralno stran.
Njegov sin Sven Šoštarič Karić je šel po njegovih stopinjah. Nekdanji up Maribora se je dokazoval v Angliji, kjer pa ni dočakal večje priložnosti. Zdaj je pomemben člen Domžal, ima šele 21 let.
Aleš in Mitja Križan
Nekdanji slovenski reprezentant in kapetan Maribora Aleš Križan se je vpisal v zgodovino kot prvi Slovenec, ki je zaigral v znameniti premier league. Moč in čar angleškega prvenstva je okušal kot branilec Barnsleyja, zbral 25 nastopov za izbrano vrsto, po vrnitvi v domovino ponovno oblekel dres Maribora, zadnje prvoligaške nastope pa vknjižil kot član Korotana. Po koncu igralske kariere se je posvetil bioenergiji, s katero zdravi paciente.
Aleš Križan je še v prejšnjem tisočletju pisal slovensko zgodovino na Otoku, njegov sin Mitja pa se dokazuje v Belgiji.
Njegov sin Mitja se je v nasprotju z njim odločil za igro v napadu. V mlajših kategorijah je najdlje vztrajal pri Aluminiju, prvič zaigral v 1. SNL kot član Celja, v tej sezoni pa je v dresu Brava dosegel še krstni prvoligaški zadetek. Konec poletja se je po hudem prekršku, zaradi katerega ga je doletela ostra kazen, odpravil v Belgijo, kjer se dokazuje v drugi ligi. Star je 22 let.
Mladen in Roy Rudonja
V slovenski reprezentanci še lep čas ne bo tako hitrega igralca, kot je bil Mladen Rudonja. Primorec si je zaradi izjemnega pospeška, s katerim je zlahka prehiteval tekmeca, prislužil vzdevek Turbo Rudi. Njegov zadetek iz Bukarešte, ki je popeljal Slovenijo na prvo svetovno prvenstvo, si je prislužil kultni status v zgodovini športa na sončni strani Alp. Po koncu kariere se je Rudonja preizkusil v različnih nogometnih vlogah. Bil je funkcionar, od predsednika do športnega direktorja, v Angliji, kjer je pred leti stkal prijateljsko vez z Milanom Mandarićem, pa skavt in svetovalec. Ima 48 let in je še vedno v stikih s predsednikom Olimpije.
Mladen Rudonja je ponosen na tri sinove, ki ne skrivajo ljubezni do nogometa. Najstarejši sin Roy trenutno igra v drugi slovenski ligi.
Njegov najstarejši sin Roy, z nogometom sta se okužila tudi mlajša Ray in Rob, se je v dresu Krškega že preizkusil v slovenski prvi ligi. Napadalec, star 24 let, na Nizozemskem in v Angliji ni uresničil sanj, v tej sezoni pa brani barve drugoligaškega kluba Drava Ptuj.
Zlatko in Luka Zahović
Oče Zlatko je star 48 let. Je eden od največjih slovenskih nogometašev vseh časov, najboljši strelec izbrane vrste. Ima bogato klubsko kariero, v kateri je najbolj izstopal na Portugalskem (Porto, Benfica in Vitoria), velik pečat je pustil tudi v Španiji (Valencia), Grčiji (Olympiakos) in Srbiji (Partizan). Ko je končal igralsko kariero, se je vrnil v domovino, postal športni direktor Maribora in z njim ustvarjal čudeže. Tako tekmovalne kot tudi organizacijske in finančne. Še danes. Zapletel se je v nekaj afer, ki so skazile njegov ugled, a se iz njih vrnil še močnejši. Pomeni osrednjo moč Maribora, nerazdružljivo vez z najbolj zvestimi organiziranimi navijači.
Zlatko in Luka Zahović sodelujeta pri mariborskem klubu, ki se pripravlja na sobotni spektakel v Ljubljani.
Njegov sin Luka, ki se je rodil na Portugalskem, je prve trenutke slave ujel že kot najstnik. Vpisal se je med strelce v ligi prvakov, z očetom pa sta med redkimi družinskimi pari v Evropi, ki so zadeli v polno v največjem tekmovanju. V tujini mu na Nizozemskem ni steklo. Hitro se je vrnil v Slovenijo, kjer je v zadnjih sezonah najboljši strelec tako Maribora kot tudi 1. SNL. Čez dva meseca bo dopolnil 24 let, v soboto pa bo osrednja nevarnost za obrambno vrsto največjega tekmeca, Olimpije.
Skoraj bi se na seznamu znašla tudi ...
Matjaž in Matjaž Kek ml.
Ni manjkalo veliko, pa bi se lahko na poseben nogometni seznam očetov in sinov uvrstila tudi Kekova. Obema je ime Matjaž, oče pa spada med največje športne junake mlade državice na sončni strani Alp. V prelepem spominu ga imajo tudi navijači Rijeke. Že vrsto let je najbolj priljubljen Slovenec na Hrvaškem, po zadnjih uspehih slovenske izbrane vrste, ki ji gre vedno bolje v kvalifikacijah za EP 2020, pa je izjemno cenjen tudi v domovini. Goreč ljubitelj jazza iz Maribora in izvrsten retorik je v igralskih letih največ podaril Mariboru in graškemu Gaku, kot trener pa je sprva osvajal lovorike v Ljudskem vrtu, a tudi doživljal manj prijetne trenutke, ko je moral zapustiti vroči stolček. Kot selektor članske reprezentance se je podpisal pod zadnji velik uspeh, preboj na SP 2010, zdaj pa si prizadeva, da bi se prvič v delovni vlogi udeležil še evropskega prvenstva. Za slovensko reprezentanco je nastopil na eni tekmi, pred skoraj 27 leti na Cipru.
Tako sta pozirala "soimenjaka" Matjaž Kek leta 2007 na kulturni prireditvi v Mariboru.
Takrat je bil njegov sin Matjaž Kek ml. star eno leto. Bil je nogometni otrok Maribora, a z vijolicami ni zaigral v prvi ligi. Ni manjkalo veliko, saj je dvakrat sedel na klopi za rezervne igralce, nato pa nadaljeval kariero v Veržeju, po hujši poškodbi kolena pa končal kariero. Tudi njega zanima trenerski poklic.
4