Porodni krči z 21, realnost z desetimi?

Vsak začetek je težak, ko pa se po desetletjih sodelovanja v ''mednarodnih'' prvenstvih znajdeš v položaju, da sestaviš svojo prvo ligo, pa je vse skupaj še toliko težje. Slovenija je v primeru jugoslovanskega nogometa predstavljala palčka, kjer je prišla do izraza predvsem izrazita majhnost. Zato je bilo težko brez temeljev kar čez noč zgraditi ligaško hišo, ki bo nudila varen in stabilen dom.

Nogometna zveza Slovenije, ki je vse do konca tisočletja bedela nad prvoligaškim tekmovanjem, nato pa je njeno nalogo prevzelo Združenje 1. SNL, je nameravala sprva zaživeti projekt državnega prvenstva z 20 klubi, a se je naknadno priključila še Olimpija. Edina ekipa, ki je držala stik z najboljšimi jugoslovanskimi predstavniki, ter bila zaradi tega v očitni prednosti pred tekmeci. A sprva ni šlo tako gladko, do odločilne prednosti je na zelenicah, ki so ponujale vprašljivo primernost pogojev za igro, prišla šele v spomladanskem delu.

Zavrl: Normalna liga šteje 18 klubov

V ligi 21 je veljal rek, da ima že skoraj vsako mestece svojega prvoligaša, ob nedeljski vožnji z avtom po Sloveniji pa si lahko ob cestah naletel vsaj na pet dvobojev. Že prihodnje leto je bilo število znižano na 18. ''Tekmovalni sistem v tako mali državi kot je Slovenija je vedno problematičen. Podobne težave imajo tudi Avstrijci, Hrvati ... Normalna liga, vsaj zame, šteje 18 klubov, vsi drugi pa nekaj kombinirajo in modificirajo. V Sloveniji ni šlo, zato je sledila logika nižanja števila klubov,'' se je začetkov spominjal tedanji predsednik NZS Rudi Zavrl. Njegova desna roka, dolgoletni generalni sekretar slovenske krovne organizacije Dane Jošt, je uvodne tri sezone preživel na zelenici. Kot branilec Naklega, s katerim je doživljal vzpone in padce, ko pa je po sezoni 1994/95 sledila krčitev s 16 na 10 ekip, je gorenjsko moštvo v dodatnih kvalifikacijah naletelo na Primorje. In izpadlo. ''Kdo bi si mislil. Zmagoviti gol je dosegel Uroš Stanič, moj kasnejši sodelavec na NZS,'' je izpostavil Jošt tekmo, ki je označila konec zlatega obdobja nogometa v Naklem.

Od Korotana do Primorja

Na čase, ko je branil barve Nakla, je bil ponosen. ''Bili smo največja nogometna vas, pozneje pa so nam primat prevzeli Beltinci.'' Že v uvodnih letih je bilo izgubljenih nekaj temeljnih središč slovenskega nogometa, denimo Izole (na novem štadionu je gostil znamenito Benfico) in trboveljskega Rudarja. ''Vse je bilo izgubljeno na račun profesionalizma. Ni bilo osnove. Korotan je igral brez domačih igralcev, Izola podobno, bile so še težave z objektom ...,'' se je dotaknil tudi nesrečnega primera Korotan, enega izmed bolj žalostnih poglavij slovenskega ligaškega nogometa. Podobna usoda je doletela še Beltince, Šmartno, kasneje Olimpijo in Muro ... Od sezone 1997/98 dalje je obveljal prvoligaški prostor z 12 klubi, ki je obstal vse do sezone 2005/06. Čeprav so pri klubih že divjali posamezni viharji, ki so klicali po finančnem pogrebu. Ko je zaškripalo pri ''velikanih'' v Ljubljani in Murski Soboti, je bilo potrebno število nastopajočih zmanjšati. Deseterica je ostala vse do danes, v primeru srečnega konca za ''dežurna'' prosilca - Muro 05 in Triglava Gorenjske - pa bi se lahko nadaljevala tudi prihodnjo sezono. Žal brez Primorja. Obubožani Ajdovci, dolgoletni člani 1. SNL, so razširil seznam klubov, ki so si zabili finančni avtogol in izgubili - vse.