Rok Viškovič

Ponedeljek,
19. 10. 2015,
6.39

Osveženo pred

8 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Ukrajina

Natisni članek

Ponedeljek, 19. 10. 2015, 6.39

8 let, 4 mesece

Ne enkrat, Ukrajince so Slovenci ob živce spravili dvakrat

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Kakšna je zgodovina Ukrajine, ki bo Sloveniji stala na poti do evropskega prvenstva 2016? Kdo je njen selektor, s kakšno ekipo razpolaga? Kako je prišla do dodatnih kvalifikacij?

Ukrajina, ki je bila pred osamosvojitvijo leta 1991 del Sovjetske zveze, spada večje države na svetu, nogometu je dala že kar nekaj sijajnih posameznikov, a do zdaj še ni prišla do opaznejših rezultatov. Od kvalifikacij za evropsko prvenstvo 1996, v katerih je nastopala skupaj s Slovenijo, a bila neuspešna.

Veliko bližje je bila uvrstitvi na veliko tekmovanje v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1998, prišla je do dodatnih kvalifikacij, a ji je tam spodrsnilo proti Hrvaški, ta je pozneje v Franciji navdušila in prišla do brona. O kvalifikacijah za EP 2000 verjetno ni treba pisati na dolgo in široko. Tudi tam so Ukrajinci prišli do dodatnih kvalifikacij, v katerih so jih ustavili Slovenci.

Verjeli ali ne, podobno zgodbo je Ukrajina spet doživela v kvalifikacijah za naslednje veliko tekmovanje, SP 2002. Dodatne kvalifikacije, v katerih je bila takrat usodna Nemčija. V kvalifikacijah za EP 2004 se Ukrajincem ni uspelo uvrstiti niti v dodatne kvalifikacije, dve leti pozneje so le dočakali trenutek, na katerega so čakali kar 15 let. Prvič so se uvrstili na veliko tekmovanje. V zelo zahtevni skupini s Turčijo, z Dansko, Grčijo in še nekaterimi reprezentancami so zasedli prvo mesto in se v Nemčijo prebili neposredno.

Tam jim je že v prvem poizkusu uspelo nekaj, kar Sloveniji ni nikoli. Napredovali so v drugi krog. V prvi tekmi skupinskega dela so sicer doživeli polom proti Španiji, izgubili so z 0:4, a potem z istim rezultatom premagali Savdsko Arabijo, v zadnjem krogu pa z golom zlatega dečka ukrajinskega nogometa Andrija Ševčenka odpravili Tunizijo z 1:0 in si zagotovili osmino finala. Tam so jih pričakali Švicarji, gledalci v Kölnu zadetka niso videli niti v rednem delu igre in niti v podaljških. Sledile so enajstmetrovke, pri katerih so bili natančnejši Ukrajinci, ki so se prebili med najboljših osem na svetu. V četrtfinalu so bili Italijani, poznejši svetovni prvaki, pretrd oreh. Zmagali so s 3:0.

V kvalifikacijah za EP 2008 je Ukrajina spet ostala brez želenega cilja, ni je bilo niti v dodatnih kvalifikacijah. V boju za SP 2010 pa spet dodatne kvalifikacije in boleč poraz proti Grkom.

Na EP 2012 so bili Ukrajinci domačini in kot taki seveda igrali na njem. Po zmagi v prvi tekmi skupinskega dela tekmovanja nad Švedsko se je zdelo, da bodo šli naprej, a so potem izgubili proti Francozom in Angležem, zato so se za napredovanje obrisali pod nosom. In kvalifikacije za zadnje veliko tekmovanje? Na SP 2014 jih spet ni bilo. Spet so bile usodne dodatne kvalifikacije. Takrat so Ukrajince ustavili Francozi.

Kdo je Mihajlo Fomenko, selektor Ukrajine? Gre za nekoč zelo uspešnega nogometaša, ki je v času Sovjetske zveze vrsto let igral za kijevski Dinamo in z njim osvojil kopico lovorik. Trikrat je bil tudi državni prvak, osvojil tudi pokal pokalnih zmagovalcev leta 1975, istega leta pa prišel še do evropskega superpokala.

Igral je še za nekatere ukrajinske klube, bil je tudi reprezentant Sovjetske zveze. V njenem dresu je odigral 24 tekem in z njo osvojil srebro na evropskem prvenstvu 1972, štiri leta pozneje pa na olimpijskih igrah prišel še do brona.

Njegova trenerska pot je mnogo manj bleščeča. Vodil je številne ukrajinske klube, delal v Iraku, Gruziji in bil kratek čas trener reprezentance Gvineje, edino lovoriko pa osvojil kot trener koga drugega kot kijevskega Dinama. Na njegovi klopi je bil le eno leto in z njim postal ukrajinski prvak. Pred tem je delal v nekoliko manj znanih ukrajinskih in ruskih klubih, nato pa decembra 2012 nekoliko nepričakovano postal selektor Ukrajine.

Podpisal je enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja, ki si ga je po izjemnih rezultatih prislužil. V kvalifikacijah za SP 2014 je imela Ukrajina takrat le dve točki po prvih treh tekmah, a nato pod njegovim vodstvom nanizala zmage nad Poljsko, Moldavijo, Črno goro, dvakrat San Marinom in remi proti Angliji. Skoraj bi prehitela Angleže, zaostala je za eno točko in morala v dodatne kvalifikacije. Tam je v prvi tekmi Ukrajina premagala Francoze z 2:0, a potem v Parizu izgubila z 0:3 v tekmi, po kateri so imeli Ukrajinci ogromno pripomb na delo glavnega sodnika Damirja Skomine, in spet ostala brez velikega tekmovanja.

Kakšna ekipa pričakuje Slovenijo v dodatnih kvalifikacijah? Selektor Fomenko igra podobno kot Katanec, prisega na sistem 4-2-3-1. Skorajda vsi reprezentanti igrajo v Ukrajini, le Evgenij Konopljanka, ki je tudi eden izmed glavnih zvezdnikov Ukrajincev, si kruh služi v tujini. Pri Sevilli, h kateri je prestopil poleti, potem ko je Dnipro v prejšnji sezoni popeljal do finala evropske lige. Krilni napadalec, ki se najbolje znajde na levi strani, je eno izmed glavnih orožij ukrajinskega selektorja.

Na drugi strani, na desnem krilu, nevarnost v nasprotnikove vrste vnaša Andrij Jarmolenko. Najboljši strelec Ukrajine v kvalifikacijah je član kijevskega Dinama. Ovrednoten je na 24 milijonov evrov, kar pomeni, da je najdražji Ukrajinec in dražji od vseh slovenskih reprezentantov. Ta 25-letni as bo morda že v prihodnosti član katerega izmed evropskih velikanov. Pogodbo s Kijevčani ima namreč le še do konca sezone, nove ni podpisal, zato ne čudi, da se zanj potegujejo nekateri znani klubi. Med drugim naj bi zanimanje pokazala tudi londonski Chelsea in Barcelona.

Najbolj standarden reprezentant v kvalifikacijah je bil vratar Andrij Pjatov, član Šahtarja Donecka, ki je branil na vseh desetih kvalifikacijskih tekmah.

Na desni strani obrambe je nezamenljiv Artem Fedetski, izkušeni branilec Dnipra. Na levi strani, pa čeprav je star že 36 let, še vedno redno igra Vjačeslav Ševčuk, član Šahtarja Donecka. Osrednja branilca sta Jaroslav Rakitski, eden izmed bolj cenjenih Ukrajincev, tudi on igra za Šahtar, in Jevgen Kačeridi, ta 28-letnik že vrsto let igra za kijevski Dinamo.

V zvezni vrsti sta v kvalifikacijah največ priložnosti dobivala izkušeni Ruslan Rotan, 33-letnik iz Dnipra, in Taras Stepanenko iz Šahtarja. Na mestu edinega napadalca je kvalifikacije redno v prvi postavi začenjal Roman Žožulja, golgeter Dnipra, a potem ga je iz postave izrinil 26-letni as kijevskega Dinama Artem Kravets.

Skratka, Ukrajina ima zelo izkušeno reprezentanco, ki je že nekaj časa skupaj in deluje zelo kompaktno, a vseeno nima takšnih zvezdnikov, kot jih je imela pred 16 leti, ko se je Slovenija z njo v dodatnih kvalifikacijah pomerila prvič in jo tudi izločila.

Kako je Ukrajina nastopala v teh kvalifikacijah? V zahtevni skupini skupaj s Španijo in Slovaško je v desetih tekmah prejela le štiri zadetke. Z vsega 0,4 zadetka na tekmo je bila njena obramba med najboljšimi v celotnih kvalifikacijah.

V boju za neposredno uvrstitev v Francijo je bila zanjo usodna prva tekma, ko je pred domačimi navijači izgubila proti Slovakom. Na Slovaškem je pozneje remizirala brez zadetkov, proti evropski prvakinji Španiji pa dvakrat izgubila, a se obakrat dostojno upirala in bi lahko z nekaj več sreče prišla tudi do kakšne točke. Obakrat je izgubila z 0:1.