Rok Plestenjak

Torek,
3. 11. 2015,
22.20

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

NK Zavrč Miran Vuk Milko Djurovski

Torek, 3. 11. 2015, 22.20

8 let

Miran Vuk menja vse, le njega pusti pri miru

Rok Plestenjak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Miranu Emeršiču, pomočniku trenerja Zavrča, v tej sezoni ni lahko. Strategi se pri nogometnem ponosu Haloz menjajo kot po tekočem traku, tako da je v nekaj mesecih zamenjal že štiri "šefe".

Čeprav se je komaj začel november, torej se bo igralo še ogromno prvoligaških krogov, je Zavrč zamenjal že štiri trenerje. V Sloveniji ga ni kluba, ki bi pogosteje menjal vodjo strokovnega štaba. Kako to vpliva na delo klubskih delavcev, pove izkušnja Mirana Emeršiča.

Pomočnik prvega trenerja je v sezono vstopil kot desna roka Hrvata Ivice Solomuna, nato je sodeloval s Srbom Slavkom Matićem, po njem je za kratek čas prišel Avstrijec Peter Pacult, prejšnji teden pa je združil moči z Makedoncem s slovenskim potnim listom Milkom Djurovskim. V pičlih nekaj mesecih je zamenjal že štiri "šefe", tako da ni presenetil njegov pritrdilni odgovor na vprašanje, ali te nenadne spremembe doživlja stresno.

"Težko se je prilagajati v kratkem obdobju. Želim si, da bi nekdo v Zavrču ostal na trenerskem stolčku za daljši čas in bi se zadeve utekle. Tudi trenerska ekipa se mora podobno kot igralska zasedba uteči, sicer ne moreš pričakovati dobre rezultate nekega dela," nam je povedal Emeršič, ko smo obiskali enega izmed treningov Zavrča.

Milko Djurovski je odprt za razgovor

Zdaj je podaljšana roka Djurovskega, ki ga zelo spoštuje. "Odlično sodelujeva. Milko je za razliko od nekaterih drugih trenerjev zelo odprt za pogovor. Podatke, ki mu jih pripraviš, rad sprejema. Dobro se počutim v njegovi družbi," je pohvalil novega trenerja Zavrča, ki je v Prvi ligi Telekom Slovenije debitiral s srečno zmago v Domžalah.

V času, ko je neformalni predsednik Zavrča Miran Vuk menjal trenerje skoraj tako hitro kot spodnje perilo, je Emeršič ostajal v klubu. Igralci so se v kočljivih trenutkih, ko niso vedeli, kdo bo njihov novi trener, pogosto obrnili nanj, saj ga poznajo in mu zaupajo.

"Z igralci sem v stiku. Veliko igralcev pride do mene in mi zastavlja vprašanja. To je povsem normalno, saj imajo do prvega trenerja drugačen odnos kot do pomočnika. Dostop do prvega trenerja je bolj težaven," se zaveda svoje vloge posrednika med igralci in glavnim trenerjem, ki jo za zdaj opravlja odgovorno in zavzeto.

Manjkal je osebni stik med Pacultom in igralci

V tej sezoni je sodeloval s štirimi trenerji, ki prihajajo iz različnih držav, niti eden pa ni (bil) Slovenec. "Nogomet je pač postal mednarodna stvar. Težava je nastala s Pacultom. Sam dobro govorim nemško in sem prevajal njegova navodila, a je manjkal osebni stik. To je bila težava," je pojasnil, kje so nastopile ovire, ki so iz Haloz hitro pregnale legendarnega avstrijskega nogometaša.

Ekspresno slovo enega najbolj znanih avstrijskih nogometnih imen je močno odmevalo tudi pri severnih sosedih, ugled Zavrča pa je doživel velik udarec, saj so se nekateri posmehovali neprofesionalnosti klubskega vodstva, ki pred sklenitvijo sodelovanja s Pacultom ni predvidelo takšnih jezikovnih preglavic.

"Tega ne bi preveč komentiral. Nekaj je res, nekaj pa tudi ni. Gospod Pacult je posebna oseba, ki jo je treba razumeti. Tu so še nekatere stvari, ki jih ne bi rad obelodanil. Lahko povem le to, da je malce drugače biti trener v Avstriji kot pa pri nas."

Zadovoljen je s položajem pomočnika

Emeršič je v zadnjem času stalni pomočnik prvega trenerja Zavrča, pred tem pa je vrsto let vodil Haložane. Bil je zelo uspešen in se v nižjih ligah dokazal s številnimi prvimi mesti. Naslov prvaka je osvajal v peti, četrti in tretji ligi, Zavrč pa je pod njegovim vodstvom z najnižje stopničke ekspresno napredoval do druge lige.

Nato ga je nasledil Zlatko Gabor, takoj za njim pa je v Haloze prišel Viktor Trenevski. Haloška pravljica se je lahko začela, saj so rumeno-zeleni zaigrali v prvi ligi.

"S položajem pomočnika trenerja sem v Zavrču zadovoljen. Če bi bil prvi trener, bi me čakale težje stvari. Ne bojim se jih, saj sem bil 15 let prvi trener v številnih klubih, a položaj pomočnika doživljam kot prijetno nalogo. Sem v družbi mladih ljudi, ki so polni energije, če pa imaš poleg sebe še trenerja, ki je dober v stroki, hkrati pa ima tudi dober značaj, je to pravi užitek."

Zavrč doživlja kot magnet, ki izžareva dobro energijo. "Tu sem prebil osem, devet let. Tudi prejšnji štadion ima lepe trenutke, zelo rad se spomnim na pokalno zmago nad Domžalami, ko smo jih premagali s 5:0. Zdaj je tu novi štadion, pravi lepotec. To je bil tudi eden izmed razlogov, da sem se vrnil v Zavrč," je priznal trener številnih slovenskih in avstrijskih klubov, ki pa so bili praviloma nižjeligaški.

Miran Vuk je absolutni gospodar kluba

Ko je nazadnje zapustil Zavrč, takrat so Haložani igrali v drugi ligi, se je z Vukom razšel sporazumno. "Nekatere stvari niso bile v redu, a smo se razšli brez spora. Z Miranom sva bila vedno v dobrih odnosih. Če se je tako odločil, se pač je. Je absolutni gospodar kluba, zato mora vsak normalen človek to sprejeti. Verjetno je imel prav, lahko da nekaterih stvari ni imel prav, a je bilo tako tudi pri meni," je zanikal, da bi v preteklosti med njim ter završkim županom prišlo do nesoglasja, ki je vodilo v prekinitev sodelovanja.

"Ima dober občutek za nogomet, me pa moti, da se okrog kluba giblje preveč stranskih ljudi, ki nam vozijo igralce. Tega je veliko, a je podobno tudi v drugih klubih," ga motijo kvazimenedžerji, ki zastopajo igralce in jih ponujajo dobro stoječemu prvoligaškemu klubu iz ene najmanjših slovenskih občin.

Nogomet, vohunski kombi in begunci

Pravi, da bi morala ekipa Zavrča, če bi želela v prvi ligi igrati resnejšo vlogo, ogrodje igralcev iskati od Maribora do Čakovca. "Če bi želeli izbirati le med igralci med Zavrčem in Ptujem, ne bi mogli nabrati primernih igralcev. Tu je le ena osnovna šola. Kje boš našel igralce? Fizično to ni mogoče." Zato je v klubu tudi tako veliko mladih in obetavnih hrvaških nogometašev.

Mladincem gre zelo dobro, saj so na vrhu druge lige in kandidirajo za napredovanje v elitni razred, večje težave pa povzročajo kadeti, pri katerih je močno vprašljiva prihodnost. Rad bi, da bi vrhunski nogomet ostal del Zavrča, saj tukajšnjim prebivalcem prinaša športne užitke.

"Če ne bi bilo nogometa, ne bi nikoli slišali o Zavrču. No, morda bi zaradi afere z vohunskim kombijem ali pa begunci, drugače pa ne," se je nasmejal Emeršič in se zaklepetal z glavnim trenerjem Djurovskim, s katerim sta kovala taktiko za naslednja srečanja.