Milan Mandarić: Angleži ga častijo, kako bo v Ljubljani?

Ime Milana Mandarića, najverjetnejšega novega predsednika Olimpije, v nogometu uživa veliko spoštovanje. Sploh v Angliji, kjer ga nekateri še danes častijo in obžalujejo, da je odšel. Nič manjši oziroma še večji je njegov pečat, ki ga je pustil v poslovnem svetu. Kdo je torej 76-letni uspešni poslovnež, ki prihaja v Ljubljano? Njegova življenjska pot je zelo zanimiva, zrela za upodobitev na filmskih platnih.

Rodil se je 5. septembra 1938 v Liki na jugozahodu Hrvaške. Na ta majhen kraj v bližini Gospića je še vedno zelo navezan. Odrastel je v Srbiji, v Novem Sadu, kjer je tudi diplomiral iz strojništva. Že v mladih letih je pokazal, da ima žilico za podjetništvo.

Komunistični režim ga je izgnal iz države

Prvi denar je zaslužil v avtomobilski delavnici svojega očeta. Ko je bil star 21 let, je prevzel družinski posel in začel proizvodnjo avtomobilskih delov. Le pet let je potreboval, da je majhno, družinsko podjetje preoblikoval v eno izmed najuspešnejših v Jugoslaviji. Njegovo podjetje je pokrivalo celoten trg države, izvažati je začel tudi v tujino, kar takratnemu komunističnemu režimu Jugoslavije ni bilo najbolj všeč.

Ko se je vmes za leto dni z družino preselil v Švico, je šel korak predaleč. Režim takratnega vodje države Josipa Broza - Tita ga je označil za kapitalističnega izdajalca, zato se je leta 1969 v strahu za svoje življenje in življenje družine odločil, da odide drugam. Skupaj z ženo se je preselil v ZDA in brez denarja, kapital je moral pustiti v Jugoslaviji, začel novo uspešno pot. Začel je živeti ameriške sanje, kot se je izkazalo pozneje.

Pomagal je zgraditi Silicijevo dolino

Ko je prvič stopil na ameriška tla, ni znal tamkajšnjega jezika. Več kot to, da je taksistu razložil, naj ga zapelje do hotela, ni mogel povedati. Najprej je bil v Chicagu, kjer mu ni bilo všeč, potem se je preselil v Kalifornijo. Tam se je začel njegov bliskovit vzpon.

Najprej se je zaposlil v podjetju, ki se je ukvarjalo z izdelavo računalniških delov, in ugotovil, da se v tem poslu počuti kot riba v vodi. Pozneje se je skupaj z dvema takratnima sodelavcema odločil, da odidejo na svoje. Ustanovili so svoje podjetje, ki je bilo dokaj uspešno, a je Mandarić pozneje, ker se ni strinjal z vizijo za prihodnost, odšel na svoje.

Leta 1971 je ustanovil računalniško podjetje Lika. Z uspešnim vodenjem podjetja je žel uspehe, njegovo podjetje je hitro postalo eden izmed največjih računalniških proizvajalcev v ZDA. To pa seveda ni kar tako.

Ustanovil podjetje, ki je lani ustvarilo šest milijard evrov prihodkov

Vmes, leta 1976, je postal ameriški državljan. To so bila leta, v katerih je nastala Silicijeva dolina. Kalifornijsko območje, v katerem je zraslo kup podjetij z visoko tehnologijo. Danes imajo tam sedež številne največje tehnološke korporacije na svetu.

Leta 1980 je Liko prodal in ustvaril novo podjetje, Sanmina Corporation, ki se je ukvarjalo z računalniškim vezjem. To podjetje je predvsem po njegovi zaslugi močno zraslo in danes, ko Mandarića ni več zraven, spada med najboljša v ZDA. Zaposluje več kot 40 tisoč delavcev in samo lani je ustvarilo več kot šest milijard evrov prihodkov.

Posvetil se je ljubezni iz otroštva

Takrat, ko je bilo seveda že jasno, da je izpolnil sanje, se je danes 76-letni poslovnež, ki se je pozneje nekaj časa ukvarjal tudi z bankirskimi posli, posvetil ljubezni iz otroštva, nogometu. Športu, ki ga je v mlajših letih nekaj časa tudi igral.

Najprej je postal lastnik St. Louis Storma, moštva dvoranskega nogometa. Potem je ustanovil svoj klub in ga poimenoval, kar seveda ni presenetljivo, Lika. Pozneje je vstopil še v klub San Jose Earthquake. Obe moštvi sta igrali v ameriški profesionalni ligi.

V ZDA je pripeljal Georga Besta

V San Jose je pripeljal tudi zvezdnika evropskega nogometa, zdaj že pokojnega Georgea Besta. Severnega Irca, nekdanjega asa Manchester Uniteda, ki je takrat že globoko zabredel v alkohol, je imel pri sebi dve leti, potem pa, skupaj z njim, razočaran odšel iz ameriškega nogometa.

V Severni Ameriki nogomet, sploh takrat, ni igral pomembnejše vloge. "Ameriške medije je zanimalo le, koliko piva je George Best spil, in niti najmanj ne to, kako je igral," je Mandarić povedal takrat in svoj kapital usmeril v evropski nogomet.

Razočaran nad ameriškim nogometom se je usmeril v Evropo

Najprej je leta 1993 kupil delež belgijskega Standarda iz Liegea, pozneje je postal lastnik Charleroija. Že po dveh letih je odšel in se preselil v francoski nogomet. Kupil je Nico in bil njen lastnik tri leta. V tem času je klub osvojil francoski pokal, bilo je leta 1997, a po izpadu iz prve lige je Mandarić leta 1998 odšel.

Navijači Portsmoutha imajo na stenah njegove fotografije

Leto za tem je v Portsmouthu, pristaniškem mestu na jugu Velike Britanije, začel pisati svojo najuspešnejšo nogometno zgodbo. Klub je bil na robu bankrota in nastopal v prvi angleški ligi. Obdobje, ko je bil med letoma 1999 in 2006 na čelu kluba, je bilo med najuspešnejšimi v zgodovini kluba.

Portsmouth se je po štirih sezonah uvrstil v elitno premier ligo, iz katere potem ni izpadel kar sedem sezon. V tem času je osvojil tudi angleški pokal FA, zato ne čudi, da ameriškega poslovneža balkanskih korenin v Angliji častijo še danes. Navijači so o njem prepevali pesmi in ga razglasili za svetnika.

Krožijo tudi govorice, da ima vsak pravi navijač Portsmoutha na steni svojega doma vsaj eno Mandarićevo fotografijo. Po njem zdaj, potem ko je klub po njegovem odhodu počasi, a vztrajno lezel v brezno – trenutno igra v četrtem angleškem nogometnem razredu –, navijači Portsmoutha še toliko bolj hrepenijo.

Po Portsmouthu se ni ustavil

Z odhodom iz Portsmoutha, zanj je iztržil 44 milijonov evrov, Mandarićevega nogometnega udejstvovanja še zdaleč ni bilo konec. Že leta 2007 je namreč za osem milijonov evrov kupil Leicester City, tudi ta je takrat igral v angleški prvi ligi, drugem tamkajšnjem nogometnem razredu.

Zgodba se ni začela najbolje, ob koncu sezone je klub namreč izpadel v drugo ligo, a se potem kmalu vrnil in bil leta 2010, ko je Mandarić odšel in klub prodal za 55 milijonov evrov, tik pred uvrstitvijo v premier ligo. V njej zdaj, mimogrede, igra.

Kupil za milijon, prodal za 52 milijonov

Potem je sledila še epizoda v Sheffield Wednesdayu. Tega je leta 2010 kupil za nekaj več kot milijon evrov in ob tem prevzel vse dolgove, ki jih je pridelalo prejšnje vodstvo. Teh ni bilo malo. V dveh letih je iz druge prišel v prvo ligo in leta 2012 ga je spet prodal. Za kar 52 milijonov evrov.

Z vsemi posli, ki jih je opravil v zadnjem času, si je v zibelki nogometa, Angliji, ustvaril spoštovanja vredno ime. Zdaj je pripravljen na pota stare slave popeljati Olimpijo. Ljubljanski navijači, ki s prejšnjim predsednikom Izetom Rastoderjem nikakor niso mogli vzpostaviti dialoga, bodo z Mandarićem morda sodelovali veliko bolje.

Pravi lastniki kluba so navijači

"Kako biti uspešen? Najprej moraš vedeti, kdo je pravi lastnik kluba. To niso ljudje, ki pridejo in grejo. To so navijači, ki so tam že sto let in bodo še naslednjih sto. Oni so tisti, s katerimi je treba vzpostaviti dialog. Povedati jim moraš, da boš nekega dne zagotovo odšel, a boš, preden to storiš, v klub prinesel stabilnost, počistil vse dolgove in klub zapustil v boljšem stanju, kot je bil. A preden to narediš, potrebuješ dve stvari. Njihovo podporo in zaupanje," je pojasnil Mandarić. Ju bo v Ljubljani dobil?