Arabci v Celju izvedli krajo stoletja

• Ko se srečata Janus in Cesar
• Prijateljske nogometne tekme
• Selektor Kavčič ostal še brez dveh
• Čustvena zahvala Cesarja

Da, azijskih sodnikov! Pravilno ste prebrali. Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je namreč v kvalifikacijah za SP 2006 eksperimentirala in nekatere tekme evropskega dela kvalifikacij zaupala sodnikom, ki prihajajo z drugih celin. Dvoboj med Slovenijo in Belorusijo, ki je potekal na celjskem štadionu in si ga je ogledalo okrog osem tisoč gledalcev, so tako sodili Arabci. Glavni delivec pravice Khalil Ibrahim Al Ghamdi (Savdska Arabija) je padel na izpitu.

"Enajstmetrovka je bila čista kot solza, a so bili žal sodniki katastrofalni," je po razburljivi tekmi, ki se je končala z 1:1, dejal takratni slovenski selektor Branko Oblak. Slovenija je v kvalifikacije za SP 2006 krenila izvrstno. Premagala je Moldavijo in Italijo, remizirala na Škotskem, edini spodrsljaj pa si privoščila z visokim porazom na Norveškem.

Cime je moral v bolnišnico, navijači ponoreli v 79. minuti

Khalil Ibrahim Al Ghamdi je pred 13 leti oškodoval Slovenijo. Leto dni pozneje je sodil na SP 2006 v Nemčiji. Foto: Guliverimage/Getty Images 30. marca 2005 so se prvič pomerili z Belorusijo. Da bo tekma nevsakdanja, je hitro pokazala poškodba Sebastjana Cimirotića. Napadalec jo je skupil v 25. minuti, ko ga je branilec Belorusije pohodil po levem zapestju. Krvavitev je bila tako huda, da so Ljubljančana takoj odpeljali v celjsko bolnišnico. Odnesel jo je z natrgano tetivo. Namesto njega je v igro vstopil Aleksandar Rodić. Naturalizirani Slovenec, ki je takrat igral za angleški Portsmouth, njegov predsednik pa je bil Milan Mandarić, se je izkazal. Do konca prvega polčasa je Slovenijo popeljal v vodstvo.

Ni trajalo dolgo, saj so gostje na začetku drugega dela premagali Samirja Handanovića in izenačili na 1:1. Slovenija se ni predala in je iskala pot do zmage. V 79. minuti jo je očitno našla, saj je sodnik po padcu Rodića v kazenskem prostoru, pred tem je nekdanji napadalec Gorice atraktivno preigral nekaj tekmecev, pokazal na belo točko. Da bi bila prednost Slovenije še večja, je Belorusu pokazal še rdeči karton. Nato pa se je veliko veselje na celjskem štadionu v trenutku spremenilo v ogromno začudenje. Arabski sodnik je stopil do pomočnika iz Katarja in nato zaradi domnevnega prekrška Ermina Šiljaka v napadu, ki ga je videl le stranski sodnik, dosodil žogo gostom.

Beloruski nogometaši so bili navdušeni. Ob sodniškem darilu niso skrivali veselja, a tudi presenečenja, slovenski navijači pa so stežka preboleli udarec. O tem, da je sodnik storil napako, je po srečanju priznal tudi največji beloruski as Aleksandr Hleb.

Rezultat se ni več spreminjal, slovenski selektor Oblak pa je po dvoboju dejal, da stranski sodnik sploh ne ve, kaj je to nogomet.

Mojstrski zadetek kapetana Čeha

Kmalu je sledil nov slovensko-beloruski dvoboj. Že ob naslednji kvalifikacijski akciji. Tokrat je imela prednost domačega igrišča Belorusija, ki ji je do uspeha skušalo pomagati 33 tisoč gledalcev. Tokrat je bila zgodba s sodniki drugačna. Sodil je Šved Martin Hansson, eden boljših evropskih delivcev pravice. Slovenski tabor na tej tekmi ni imel večjih pripomb na sojenje, na igrišču pa so se najbolj zanimive stvari dogajale že v prvem delu srečanja.

Slovenska reprezentanca je v beloruski prestolnici povedla, a so gostitelji izenačili že v naslednjem napadu. Foto: Reuters

V 17. minuti je svoje mojstrstvo pokazal Nastja Čeh. Ptujčan je iz prostega strela zatresel belorusko mrežo in dokazal, da ga niso zastonj uvrščali v skupino najboljših evropskih izvajalcev prostih strelov. Žal je veselje slovenskih nogometašev v Minsku trajalo le minuto. Že v naslednjem napadu so Belorusi izenačili na 1:1, ob koncu polčasa pa jih je rešila sreča. Čeh, zdajšnji kapetan in predsednik ptujske Drave, je lepo zaposlil Boštjana Cesarja, ki je z glavo zadel prečko.

Oba še vedno igrata, Ptujčan na Ptuju, Ljubljančan, ki se danes poslavlja od reprezentance in ponuja svoje igralno mesto mlajšim, pa v Veroni. V drugem polčasu je bila Slovenija bližje zmagi, a se mreži nista več zatresli. Čeprav je Oblakova četa v Minsk pripotovala brez Milenka Ačimovića, Aleksandra Knavsa in Ermina Šiljaka, je ostala neporažena in osvojila dragoceno točko.

Poraz, ki je zakoličil usodo Oblaka

Boštjan Cesar se je pred 12 leti v Minsku vpisal med strelce, a je na koncu dvoboja objokoval prepričljiv poraz. Foto: Reuters Na novo gostovanje Slovenije v beloruski prestolnici ni bilo treba dolgo čakati. Žreb je poskrbel, da se je Slovenija s staro znanko pomerila tudi v naslednjem kvalifikacijskem ciklusu, tokrat za EP 2008. Oblakova četa je imela velika pričakovanja, saj je hotela odpraviti negativno energijo, ki se je pojavljala okrog reprezentance, a se ji ni izšlo.

Sodil je Madžar Viktor Kassai in kar šestkrat pokazal na sredino. Slovenija je v prvem polčasu prikazala dopadljivo igro. Če današnji "slavljenec" Boštjan Cesar ni imel sreče pri zadnjem gostovanju v Minsku, je bil tokrat natančnejši. V 19. minuti je tako po strelu z glavo izenačil na 1:1, v izdihljajih prvega dela pa je nase opozoril Klemen Lavrič in po kotu, ki ga je izvajal Robert Koren, poskrbel za vodstvo z 2:1. Tako sta Slovenijo osrečila nogometaša, ki sta v karieri nosila dresa največjih hrvaških klubov, Dinama in Hajduka, ter bila tekmeca.

Težave za Slovenijo so nastopile v drugem polčasu, ko je Sergej Kornilenko poskrbel za preobrat, dokončno pa je upe Slovenije o pozitivnem rezultatu pet minut pred koncem razblinil gol Belorusov za 4:2. Pred tem je Andrej Komac pri zaostanku z 2:3 stresel okvir vrat, tako da je Sloveniji pokazala hrbet tudi sreča. Vratar Borut Mavrič, ki je danes reprezentančni trener vratarjev v Kavčičevi strokovni ekipi, je prejel kar štiri gole.

Predsednik NZS po Oblaku izbral Keka

Milenko Ačimović je na gostovanju v Belorusiji odigral 70 minut. Foto: Reuters "V obrambi smo na čelu z vratarjem storili preveč katastrofalnih napak. Fantje so dali vse od sebe, a taka je realnost," je ocenil Oblak, ki se mu je pošteno tresel stolček. Odigrane so bile le tri tekme v boju za EP 2008, a je bil to že drugi prepričljiv poraz v teh kvalifikacijah, saj je Slovenija pred tem izgubila v Bolgariji z 0:3. Premagala je le Luksemburg (2:0), zato so bili navijači nezadovoljni. Le nekaj dni pozneje je selektor Branko Oblak izgubil službo.

"Težava je postala anemično stanje v reprezentanci," je selektorju Oblaku, na katerega se je po porazu v Belorusiji usul plaz kritik, zameril tedanji predsednik NZS Rudi Zavrl. Napovedal je, da bo zveza iskala trenerja, ki je avtoritaren, se spozna na nogomet in predstavlja zagotovilo za dobre rezultate. Na vroči stolček se je podal Matjaž Kek.

Kek je že vedel ...

Bojan Jokić je sodeloval pri edini slovenski zmagi nad Belorusijo. 11 let pozneje je slovenski kapetan. Foto: Reuters Edino zmago Slovenije nad Belorusijo je dosegel selektor Matjaž Kek. Bilo je pred 11 leti, ko sta za reprezentanco igrala tudi Valter Birsa in Bojan Jokić, ki bosta v začetni enajsterici tudi danes. Ne celjskih tribunah se je zbralo le štiri tisoč gledalcev, najmanj na slovensko-beloruskih nogometnih obračunih.

Dvoboj je bil hitro odločen. Že v tretji minuti je z bele točke zadel Klemen Lavrič. Sodnik iz Moldavije je po prekršku beloruskih branilcev nad prodirajočim Lavričem pokazal na belo točko. V nadaljevanju so gostje nekajkrat pritisnili na slovenska vrata, najlepši priložnosti za zadetek pa sta zapravila Slovenca. Dare Vršič in Milivoje Novaković sta v obdobju, ko je imela Slovenija na igrišču igralca več, zatresla okvir vrat.

Ostalo je pri 1:0, selektor Kek pa je po tekmi dejal: "Ta generacija je sposobna marsičesa, če bo le imela mir in samozavest." Mariborčan je imel še kako prav. Slaba tri leta pozneje je z zelo podobno zasedbo nastopil na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki!