Slovenski nogometaš Žan Bešir negotovost v Ajdovščini zamenjal za škotsko ugodje

Življenje Žana Beširja, dolgoletnega znanca slovenskih nogometnih zelenic, se je to poletje zelo spremenilo. Če je bil poprej vajen delovati v okoljih, ki so jih pestile takšne in drugačne težave, pogosto je imel opravka tudi z nevšečnimi finančnimi okoliščinami, je po selitvi na Škotsko, kjer je oblekel dres premierligaša Dundee, prvič okusil, kako prijetno je lahko življenje nogometnega profesionalca. In za nameček še legionarja v deželi, ki je nora na nogomet.

Na Škotskem v nekaj mesecih ni naletel na nobenega rojaka, podobno je tudi v slačilnici njegovega kluba, a v njegovem vsakdanu še vedno prevladuje slovenski jezik. Z njim sta v Dundeeju tudi partnerka in hčerka. "Lepo in hitro sta se vklopili v tukajšnje življenje. Živimo v lepi soseski in uživamo," pravi in dodaja, da bo še bolj vesel, ko ga čez nekaj tednov prvič obiščejo najbližji sorodniki.

Danes bo stiskal pesti za slovenske nogometaše, ki jim želi veliko sreče na dvoboju lige narodov v Glasgowu. Če bi varovanci Boštjana Cesarja na Hampden Parku premagali Škote, bi Žanu močno olajšali delo, saj bi lahko njegovim soigralcem za vse večne čase razjasnil, da niti pod razno ne prihaja iz Slovaške, temveč iz Slovenije!

Žan Bešir si od tega poletja nogometni kruh služi v škotskem mestu Dundee. S klubom je sklenil pogodbo do poletja 2028. Foto: Thinkstock

Kako je kaj na Škotskem?

Življenja na Škotskem je zelo lepo in umirjeno. Škoti so prijazni in odprti, nogomet pa se igra vsaj za eno raven intenzivnejše kot v Sloveniji. Tudi nogometna kultura je drugačna. Tu vsi živijo za nogomet, za svoj klub, za svoje ljubljence.

Kar pa zadeva vreme, so tu že nekaj časa dokaj nizke temperature. Hladneje je kot v Sloveniji. Že poleti, ko sem prispel, je bilo čez dan 15, največ 20 stopinj Celzija, kar me je šokiralo, saj sem prišel iz vročinskega vala v Sloveniji. Je bilo pa zaradi tega na Škotskem bolj znosno.

Zame je vse skupaj nov izziv. Vedno sem si želel igrati v tujini. Ko sem poleti prejel ponudbo, da bi se pridružil Dundeeju in igral v škotski premier ligi, nisem kaj dosti okleval. To je to. Zdaj uživam.

Kaj pa vas je najbolj navdušilo, da tako uživate na Škotskem?

Vse je urejeno. Tudi finančno stanje je bistveno boljše kot v Sloveniji. Končno se počutim kot nogometni profesionalec. Na Škotskem je že od nekdaj tako, da so stadioni bolj ali manj vedno polni. To pa je najboljša motivacija za igralce. Vedno sem si želel igrati v takšnem okolju. V Sloveniji tega na žalost nisem dočakal, nogomet pa se konec koncev igra za navijače. Naš stadion Dens Park sprejme skoraj 12 tisoč gledalcev in je pogosto poln. Vzdušje je povsem drugačno kot pri nas.

Navijači Dundeeja so se hitro prikupili Žan Beširju. In obratno. Dundee je sicer škotski klub z ogromno tradicijo. Ustanovljen je bil leta 1893, edini naslov prvaka pa proslavljal leta 1962. Pokal je osvojil leta 1910, trikrat pa je bil zmagovalec ligaškega pokala, nazadnje leta 1974. Dvakrat je igral v polfinalu evropskih tekmovanj (1963 – pokal državnih prvakov in 1968 – pokal velesejemskih mest). Foto: Guliverimage

Občinstvo je zahtevno, a zna ceniti tvoj trud. Opazi vse podrobnosti, najbolj pa tvojo prizadevnost. Aplavz doživiš za vse finese in manjše vložke. Če se resnično trudiš, se takšnim navijačem ni težko prikupiti. Hitro pa prepoznajo tudi vsakega, ki na igrišču ne da od sebe vsega. Sicer pa kot strastni navijači ne skoparijo s kritikami. Če klub ne igra najboljše, nas imajo pravico popljuvati. To je pač nogomet. Igralci imamo glede tega že trdo kožo.

Za zdaj ste se, kot kaže, lahko izognili pljuvanju, saj gre Dundeeju zelo dobro. Na lestvici zasedate četrto mesto, ki vodi v Evropo!

Začelo se je dobro. V sezono smo vstopili z dokaj novo ekipo. Na pripravah na Madžarskem smo se veliko uigravali, nato je nastopil prvi del ligaškega pokala, kjer lahko igrajo vsi, tudi neprofesionalni klubi. To nam je pomagalo.

Začeli smo dobro, a še vedno je prostor za napredek. Za zdaj smo zadovoljni z uvrstitvijo, a se na Škotskem igra liga, v kateri moraš biti previden. Vsaka tekma je poglavje zase, vsak te lahko premaga doma in v gosteh.

Nogometaši Dundeeja so v uvodnem krogu škotskega prvenstva branilcu naslova Celticu na prepolnem Celtic Parku pripravili šampionski špalir. Foto: Guliverimage

V uvodnem krogu prvenstva ste gostovali pri prvaku Celticu, ki je v tem trenutku na vodilnem položaju. Niste dočakali priložnosti za nastop, ampak ostali na klopi, Dundee pa je tesno izgubil (0:1).

Vseeno je bila to zame fantastična izkušnja. Prvič sem bil na tekmi, ki se je igrala pred 60 tisoč gledalci. Užival sem v vsaki sekundi spektakla. Na začetku so predvajali še znamenito himno You'll Never Walk Alone, ob kateri se ti naježi koža. Bilo je nekaj posebnega. Če bi takrat še debitiral za Dundee v prvenstvu, bi bilo še bolj posebno (smeh, op. p.), a sem ostal na klopi. A že tako je bilo odlično.

Kot pravi Ajdovec na Škotskem kaj pogrešate burjo?

Ne, ne. Saj je tudi tukaj (smeh, op. p.). Ne bom rekel, da je hujša kot v Ajdovščini, ker je to skoraj nemogoče, je pa vseeno tukaj kar vetrovno. Tako je tudi v zadnjih dneh. Tu se lahko v enem dnevu vse spremeni. Dež, sonce, burja, vsega je po malem. Vreme je skrajno bipolarno, a sem se ga že privadil. Ker sem bil močnega vetra že vajen iz Ajdovščine, mi ta na tekmah na Škotskem ne predstavlja težav. Resda me vsi strašijo, kako so tukaj hude zime, a mislim, da ne bo posebnih težav.

Malce bo drugače, a bolj v tem smislu, da sem bil v Sloveniji vajen, da za božič in novo leto ne igramo nogometa. Tukaj pač se, to je tradicija, tako da me za praznike ne bo v Slovenijo. Ker pa sem toliko časa treniral za to, da sem lahko odšel v tujino, mi takšna odrekanja ne bi smela predstavljati težav. To doživljam kot pravi korak za mojo kariero. Kot ligo, ki je odskočna deska za naprej. Bo že v prihodnosti dovolj časa za družinske božične večerje, zdaj pa zaradi tega že ne bomo nehali igrati nogometa (smeh, op. p.).

So Škoti resnično skopuški? "Tega sploh nisem vedel. O tem mi je govoril oče. Ne vem, kaj bi rekel. Za zdaj sem spoznal le ljudi iz kluba in soigralce, med katerimi je veliko Angležev in Ircev. Bom v prihodnosti bolj pozoren na to, ali so resnično skopuški, pa vam sporočim," se je zasmejal Žan, ko smo z njim kramljali po telefonu. Foto: Guliverimage

Na Škotskem živite že vse od poletja, tako da vse bolje poznate tamkajšnje prebivalce. Imajo veliko skupnih značilnosti s Slovenci?

Morda še najbolj v smislu prisotnosti narave in navezanosti nanjo. Kar pa zadeva ljudi in njihove značaje, si niti nismo podobni. Mi smo malce bolj zaprti, bolj gledamo na druge zviška in smo kdaj nevoščljivi. Tukajšnji ljudje pa niso takšni. Škoti so drugačni.

Sem pa poleti opazil, da Škoti zaradi vsega, kar so imeli z njimi v zgodovini, ne prenesejo Angležev in jim privoščijo neuspehe. Zato so jim s težkim srcem priznali dobre predstave na letošnjem svetovnem prvenstvu. Morali so veliko požreti. V ekipi imamo kar nekaj Angležev in glede tega so zbadanja stalnica.

Muzej Viktorije in Alberta v Dundeeju spada med največje mestne znamenitosti. To je škotski muzej oblikovanja, ki ga je zasnoval sloviti japonski arhitekt Kengo Kuma. Ta je zasnoval tudi japonski nacionalni stadion v Tokiu, zgrajen za poletne olimpijske igre (2020). Foto: Guliverimage

Kakšno mesto je Dundee?

V redu. Je četrto največje mesto na Škotskem, ima okrog 150 tisoč prebivalcev, prav vsi v mestu pa živijo za dva nogometna kluba. Za moj Dundee in za največjega tekmeca, Dundee United. Prisotno je rivalstvo, a na zelo prijateljski bazi. Mestni derbiji so družinski. Dogaja se, da v družini sin navija za Dundee, oče pa za Dundee United, a gresta nato skupaj na tekmo, po njej pa v pub.

To je prijateljski derbi, nekaj povsem drugačnega, kot se grejo v Glasgowu, ko se udarita Rangers in Celtic. Tisto pa je derbi, kjer se za moje pojme vključuje preveč politike in verske povezanosti, tako da se sploh ne more primerjati z derbijem v Dundeeju.

Prvega v tej sezoni smo dobili v gosteh z 2:0, to je bila lepa izkušnja, prihodnjega pa igramo takoj po novem letu. Takrat bomo tudi gostitelji, to bo še bolj fino.

Ni pa bilo prijetno ob vašem zadnjem nastopu v prvenstvu, ko ste prejeli rdeči karton na gostovanju pri Heartsu.

To je za zdaj najbolj negativna zadeva, kar se mi je zgodila na Škotskem. Verjetno edina. Zgodila se mi je v zelo neprijetnem trenutku, saj sem se trudil, da bi si izboril večjo minutažo. Bil sem že na dobri poti, potem pa se je zgodilo to. Storil sem naiven prekršek, malce previsoko dvignil nogo in prejel rdeči karton v zadnji minuti. Tisto tekmo smo tudi izgubili. Trener me je tolažil, da si za to nisem zaslužil izključitve.

Tako je sodnik Chris Graham na stadionu Tynecastle Park v Edinburgu preverjal posnetek VAR, ali si Žan Bešir na dvoboju Hearts – Dundee zasluži rdeči karton. Na koncu se je odločil, da mora Primorec zaradi preostrega prekrška predčasno z igrišča. To je bila njegova prva izključitev v tujini, zaradi katere mora počivati na dveh tekmah. Foto: Guliverimage

Bil sem žalosten in razočaran nad seboj, a so me v klubu podprli, kar zelo cenim in sem jim hvaležen. Ker je nato napočil čas za reprezentančni premor, nisem igral že skoraj mesec dni. Zaradi kazni bom moral počivati še eno tekmo, nato pa se vračam. Ravno za tekmo z Glasgow Rangers, ki jo komaj čakam, saj še nisem igral proti temu velikanu.

Kako pa ste se ujeli v klubu? Pogled na seznam igralcev priča o tem, da prevladujejo Otočani, tako nogometaši iz Škotske kot s preostalih koncev Velike Britanije, nekaj je tudi Ircev. Zastopani so tudi nogometaši iz ZDA, Kanade, Švice in, po vaši zaslugi, tudi Slovenije, ki v tem pogledu malce izstopa.

Morda bi pogrešal še kakšnega "Balkanca", a sem se kar dobro vklopil v družbo. Jezik mi, čeprav imajo Škoti poseben naglas, ne predstavlja težav. Angleški jezik mi je šel vedno od rok, če pa česa ne razumem, vprašam in mi takoj pojasnijo. Lepo so me sprejeli. Zelo so komunikativni, prijazni, pa tudi radovedni. Veliko stvari jih zanima.

Jih zanima tudi kaj o Sloveniji, glede na to, da Škotska igra v isti skupini lige narodov?

Glede tega se žal pojavljajo zmeda in napake. Zelo zamenjujejo Slovenijo s Slovaško, čemur se čudim. Zato sem jim zabičal, bilo je ravno pred tekmo v Ljubljani med Slovenijo in Škotsko, da si nas bodo zapomnili za vse večne čase, ko bodo izgubili v Stožicah. Na to temo smo imeli kar nekaj internih šal, zbadljivk in provokacij. Bomo videli. Danes nas čaka še en trening, tako da bomo zagotovo še kakšno rekli o tekmi.

Škotska je na uvodni tekmi lige narodov v Ljubljani namučila Slovenijo, ki se je lahko zahvalila kapetanu Janu Oblaku, da je ostala neporažena (0:0). Foto: Aleš Fevžer

Boste zvečer v Glasgowu na tekmi med Slovenijo in Škotsko?

Žal mi verjetno ne bo uspelo. Je bilo pa zanimivo prejšnji teden, ko sem se med reprezentančnim premorom za nekaj dni vrnil v domovino in sem se znašel na letalu, polnem škotskih navijačev, ki so šli v Slovenijo. Lepo jih je bilo videti, vse oblečene v kilte in tako dobre volje. Verjamem, da bo tudi danes v Glasgowu imenitno vzdušje. Bomo videli.

Kdo pa ima več možnosti za uspeh? Lahko Slovenija pokvari načrte Škotski?

Seveda lahko. Slovenija lahko doseže pozitivni rezultat, bo pa resnično morala delati kot eno na igrišču. Škotska je bila v Ljubljani v drugem polčasu boljša, to je treba priznati. Tekme Škotov proti Makedoncem si nisem ogledal, a igrajo pod vodstvom novega selektorja (Belgijec Sebastien Pocognoli, op. p.), ki je malce pomladil ekipo. Tudi Škoti se še uigravajo, Slovencem pa zagotovo ne bo lahko. Realno imamo reprezentanco, ki je dovolj kakovostna, da bi ji lahko uspelo. A le, če bodo igrali eden za drugega.

Slovenija je pred tremi dnevi v Luzernu drago prodala svojo kožo Švicarjem. Foto: Reuters

Na zadnji tekmi v Švici so se predstavili v dobri luči. Res smola, da smo prejeli ta prvi avtogol. Če ga ne bi, bi tekma verjetno potekala drugače. Moramo le delati eden za drugega. Imamo igralce, ki so nevarni tudi v protinapadih, česar v preteklosti mogoče nismo imeli. Imamo pa tudi igralce, ki so solidni na žogi. Z dobro energijo, potrpežljivostjo in borbenostjo lahko osvojimo najmanj točko, morda pa tudi zmagamo.

Slovenija je v letošnji ligi narodov vajena igrati na načetih in slabše pripravljenih zelenicah. Tako je bilo dvakrat v Stožicah, kaj dosti boljše ni bilo niti v Švici. Kako pa bo v Glasgowu?

Tu bi morala biti zelenica v brezhibnem stanju. Zagotovo bo mnogo boljša kot na tekmah, ki ste jih našteli. Hampden Park je namenjen samo reprezentančnim dvobojem. Nobena ligaška tekma se ne igra tam, tako da bo, vsaj glede travnatih pogojev, vse na vrhunski ravni.

Kar zadeva vremenske pogoje, bo zvečer verjetno okrog deset stopinj, mogoče še malce manj. Bo precej sveže, kar se mi zdijo idealni pogoji za igranje nogometa. Nogometaši imamo radi takšne pogoje.

Ali na Škotskem veliko govorijo o slovenskih nogometaših?

Še največ zgodb kroži o Benjaminu Šešku, saj igra za tako velik angleški klub. Vsi ga poznajo. Po svoje so si kar oddahnili, ker ga ni v tej reprezentančni akciji. Žal mi pogrešamo najboljšega igralca v napadu, a je po drugi strani na voljo Žan Vipotnik. Tudi njega zelo dobro poznajo na Škotskem, saj je veliko ime v championshipu, kjer igra dosti škotskih reprezentantov. Morda je to sezono začel malce slabše, a mu je zdaj že steklo.

Zvezdnik Aston Ville John McGinn je na dvoboju v Stožicah povzročal veliko težav slovenski izbrani vrsti. Foto: Aleš Fevžer

Kaj pa Škotska? Kateri reprezentant igra najbolj po vašem okusu?

Kot zvezni igralec seveda zelo spoštujem Billyja Gilmourja, pa tudi Scotta McTominaya, oba nastopata za Napoli, najbolj pa bi izpostavil Johna McGinna iz Aston Ville. Odlikujeta ga skromnost in delovna mentaliteta. Nekako sem se prepoznal v njegovem razmišljanju glede odnosa do nogometa, tako da mi je res všeč. O tem sem se prepričal, ko je pred kratkim gostoval v znanem angleškem nogometnem podkastu.

V slovenski reprezentanci prevladujejo vaši soimenjaki. Ogromno je Žanov, tu so Vipotnik, Karničnik in Celar, "polovično" tudi rezervni vratar Leban. Prisoten bi bil tudi Zaletel, če ne bi imel zdravstvenih težav. Je to sploh še lahko naključje? Kot da vaše ime odpira reprezentančna vrata.

Bomo videli. Zagotovo je moj cilj, da bi v prihodnosti zaigral za člansko reprezentanco. Bo pa za kaj takšnega v klubu seveda treba igrati bolj redno kot zdaj. To so pač moje želje in sanje, pustimo se presenetiti.

Soimenjaka Žan Bešir in Žan Karničnik sta tako stopala proti igrišču pred začetkom prvenstvenega dvoboja med Primorjem in Celjem na stadionu Z'dežele, kjer so doma aktualni slovenski prvaki. Foto: Aleš Fevžer

Pred petimi leti ste oblekli dres mlade reprezentance do 21 let. Takrat ste premagali Albanijo s 3:0, med strelce pa se je vpisal tudi Aljoša Matko. Igrala sta tudi Mark Zabukovnik in Tamar Svetlin, na klopi je bil Žan-Luk Leban, izmed igralcev, ki bodo danes kandidirali za nastop na Hampden Parku, pa tudi Tjaš Begić in David Zec.

Takrat sem bil skupaj s številnimi današnjimi reprezentanti. V mladi reprezentanci nisem bil dolgo, v bistvu le na dveh zborih, edini nastop pa sem dočakal proti Albaniji. Dobro poznam te fante. Smo v dobrih odnosih. Še danes se spominjam, kako je takrat zadel Matko. Zgodilo se je na Bonifiki.

Na omenjenem stadionu na Obali ste pred sedmimi leti tudi debitirali za člansko zasedbo Kopra. In to na kakšen način! S kanarčki ste v pokalu s 3:2 senzacionalno izločili Maribor, čeprav ste bili takrat drugoligaši, vi pa ste na krstnem nastopu dosegli tako zadetek kot tudi avtogol.

To je bila res divja tekma. Dare Vršič jo je zaznamoval z dvema evrogoloma, svoje sem dodal še jaz kot strelec, a pozneje z avtogolom žal malce zakuhal stvari. Vodili smo s 3:1, nato pa sem zatresel lastno mrežo, tako da je bilo do konca tekme še vroče in pestro, a smo le zdržali. To so prelepi spomini, tako se je začela moja resna nogometna pot. Debitiral sem pri 18 letih.

Z Daretom Vršičem je izjemno sodeloval na krstni tekmi v dresu Kopra, ko so kanarčki v pokalu presenetili Maribor in ga izločili s 3:2. Takrat so igrali še v drugi ligi. V karieri se lahko že pohvali z lovoriko. S Koprom je leta 2022 postal pokalni zmagovalec. V določenih obdobjih je tako blestel v dresu Primorja, da so ga oktobra 2024 razglasili za najboljšega igralca meseca v 1. SNL. Foto: Aleš Fevžer

Naslednjih sedem let ste preživeli na slovenskih zelenicah, največkrat v prvi, nekajkrat pa tudi v drugi ligi. Ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli in kako ste napredovali, ali ste pričakovali, da boste v tem obdobju posegli še višje?

Podobno kot pri vsakem nogometašu je bilo tudi pri meni veliko vzponov in padcev. Ko sem debitiral za Koper in smo v pokalu izločili Maribor, smo igrali še v drugi ligi. Nato je sledilo mučno obdobje kovida. S Koprom smo se uvrstili v prvo ligo, a nato nisem dobil prave priložnosti. Odšel sem na posojo v Dekane in se kmalu vrnil, nato pa sem se na pripravah dokazal takratnemu trenerju Zoranu Zeljkoviću. Pri njem sem igralec malce več in postal tudi mladi reprezentant.

Sledila sta nov padec in malce slabše obdobje, ko nisem toliko igral za Koper, po dveh neuspešnih posojah (Gorica in Tabor, op. p.) pa sem se vrnil k domačemu Primorju. Pol leta sem igral v drugi ligi za Primorje, pol leta pa za Nafto.

Otrok Primorja se je letos prvič podal v svet in izbral ponudbo škotskega Dundeeja, s katerim je trenutno na visokem četrtem mestu. Dundee je v Evropi nazadnje zaigral leta 2004, ko je izpadel proti italijanski Perugii. Foto: Jure Banfi

Ko je Primorje prišlo v prvo ligo, se mi je ponudila dolgoletna priložnost, da z Ajdovci zaigram proti najboljšim slovenskim klubom. To sem si od nekdaj želel, vendarle prihajam iz Ajdovščine. Tako je bilo zadnje dve sezoni, po izpadu s Primorjem pa sem zdaj na Škotskem.

Med Škotsko in Ajdovščino so ogromne razlike. Na Škotskem imate pri Dundeeju verjetno opravka z urejenimi nogometnimi razmerami, klub iz Ajdovščine pa se po padcu v drugo ligo otepa finančnih težav in se je znašel v škripcih. Omenjajo se celo najbolj črni scenariji.

Z nekdanjimi soigralci, ki so ostali v klubu, sem ostal v stikih. Obveščajo me o tem, kakšno je stanje. Zagotovo ni lepo poslušati tega, kar se dogaja, a tako pač je. Na koncu ima vsak pravico do svojega denarja. Do tistega, kar si je zaslužil. Res ni lepo brati o dolgovih.

Vseeno mislim, da bi lahko ta položaj rešili. Resda bo potrebna malce večja pomoč, a ostajam optimističen. Resnično bi bilo škoda za primorski nogomet, da bi imeli samo enega prvoligaša. Dobro, tudi Sežani zelo dobro kaže v drugi ligi, a bi bilo res škoda, zlasti za Gorico in Primorje, da se dogajalo take stvari. To ni lepo videti.

Žan Bešir je v 1. SNL zbral 112 nastopov in se podpisal pod 12 zadetkov. V drugi ligi je nastopil 44-krat, v polno pa meril osemkrat. Foto: Aleš Fevžer

Kot Ajdovec sem zelo povezan s klubom in do Primorja čutim nekaj več. V klubu sem preživel mnoga leta, bil v zasedbah od U-6 pa do U-19, zato mi res ni vseeno, kaj se dogaja. Poleti, ko sem bil na sestanku z vodstvom kluba, sem mu bil hvaležen, da so mi omogočili selitev na Škotsko. S klubom sem imel še leto dni pogodbe, a so mi omogočili, da naredim korak naprej. Takrat ni bilo prijetno, saj smo ravno izpadli iz prve lige.

Ko tako izveš, kaj se zdaj dogaja s Primorjem, ti je težko pri srcu. A verjamem, da bodo rešili težave. Sem optimist. Najbolj žalostno bi bilo, če se klub ne bi rešil. Potem bi najbolj nastradali najmlajši. Kje bi lahko nadaljevali nogometno pot? To bi bila največja skrb.

Na Škotskem lahko odmislite takšne skrbi.

Glede tega je Škotska povsem drugačen svet. Zdaj se res počutim kot profesionalni nogometaš. Kot nogometaš Dundeeja nimam prav nobenih pripomb. Infrastruktura, pogoji za trening, pa tudi finance … Vse je na vrhunski ravni. Vse to so še kako pomembne stvari, da se lahko kot nogometaš res osredotočiš nase in na svoj napredek. Na Škotskem je to mogoče.

Na Škotskem se je hitro privadil vožnjo po levi strani, navdušen je nad disciplino in umirjenostjo škotskih voznikov. "Pri nas na cestah videvaš ogromno divjakov, tukaj pa sploh ne pretiravajo glede hitrosti," nam je pojasnil. Foto: Guliverimage

Na začetku sem imel največ težav s prilaganjem na intenziteto tekme. To je bila tudi največja sprememba. V Sloveniji so igralci tehnično boljši na žogi kot na Škotskem, a je tukaj drugačna intenziteta igre. Pa tudi način. Veliko je igre ena na ena. To je del taktike, to zahtevajo tudi trenerji. Veliko delamo na tem.

Vaš primer prinaša pozitivno sporočilo mnogim stanovskim kolegom, da so vendarle mogoče tudi lepše plati nogometnih selitev. Iz negotovosti v Ajdovščini ste se namreč preselili v ugodje Škotske, kjer lahko zdaj pišete novo zgodbo.

Vsak doživlja vzpone in padce. Na koncu pa je v življenju ali nogometni karieri najpomembneje le to, kako se pobereš. Kako se odzoveš, ko se znajdeš v težavah ali na tleh. Zato srčno upam, da Primorje ne bo kar tako reklo zadnje. In seveda Sloveniji želim, da zvečer uresniči svoje načrte v Glasgowu. Bom njen veliki navijač!

Sportal Šov Francozov v zadnjih 15 minutah, Italijani po novi zmagi nad Turki zdaj drugi

Sportal Drama na Hrvaškem, po hudi sramoti so mu šteti dnevi

Sportal Boštjan Cesar svari pred drugim polčasom iz Stožic

Sportal Kakšna bo usoda Cristiana Ronalda? Selektor se je izrekel.

Sportal Izraelci med polčasom pljunili irskega kondicijskega trenerja

Sportal Portugalci spet do zmage brez Ronalda, Srbi v vse hujši krizi

Sportal Debakel vseh debaklov. Luke Modrića ni bilo še nikoli tako sram.

Sportal Časa za obžalovanje ni, Slovenijo že čaka nova zahtevna preizkušnja

Sportal Sporočilo Boštjana Cesarja, ki odmeva v Sloveniji

Sportal Nepozabna mojstrovina Benjamina Šeška sprožila evforijo in skok med velike

Sportal Slovenci ob sanjskem začetku po dveh napakah ostali praznih rok