Hvaležni rekorder, ki je poljubljal selektorja

Ko ga je v zaključku tekme proti Japonski, Kolumbijci so vodili s 3:1, selektor poklical s klopi in poslal na ogrevanje, je bilo jasno. Rekord Rogerja Mille bo šel v pozabo. Legendarni Kamerunec je bil leta 1994, ko je nastopil na svetovnem prvenstvu v ZDA, star 42 let in 39 dni, Faryd Mondragon je bil na dan tekme proti Japonski, Kolumbijci so zmagali s 4:1, star 43 let in tri dni. Ne le tega rekorda, postavil je še enega. Postal je prvi nogometaš, ki je nastopil na dveh svetovnih prvenstvih, med katerima je preteklo kar 16 let.

"Počutim se še bolj srečnega, kot sem bil pred 20 leti, ko me je selektor popeljal na svetovno prvenstvo 1994," je govoril že pred odhodom v Brazilijo. S Kolumbijo je bil namreč že na SP v ZDA, a tam ni branil. Prvo priložnost je dočakal štiri leta pozneje v Franciji, kjer je bil prvi vratar Kolumbije, ta se je poslovila po skupinskem tekmovanju.

Uresničil se je scenarij, na katerega je potihoma upal

Seveda je pred prihodom na letošnji športni vrhunec leta potihoma upal, da bo dobil priložnost za rekord, a je vedel, da se bo moralo ujemati marsikaj, David Ospina je pač nesporna številka ena. Zgodilo se je prav to. Kolumbija je najprej odpravila Grčijo, potem premagala še Slonokoščeno obalo in v zadnjem krogu visoko vodila proti Japonski. Vse je bilo pripravljeno za rekordni nastop.

Tako vesel, da je poljubil selektorja

Ko se je Mondragon v torek zvečer pripravljal na vstop v igro, čustev ni mogel skriti. Presrečen je stopil k selektorju Joseju Pekermanu, ga objel in poljubil. Argentinca, ki dela čudeže na kolumbijski klopi, tudi po tekmi ni mogel prehvaliti.

"Če ga ne bi bilo, bi se upokojil že pred dvema letoma. Pekerman me je prepričal, da vztrajam. Tega ne bom nikoli pozabil. Imam velik privilegij, da sem tukaj. To je bil najlepši dan v mojem življenju," je po tekmi od sreče žarel izkušeni vratar, ki se je leta nazaj družil s Carlosom Valderramo, Fredyjem Rinconom, Faustinom Asprillo in preostalimi legendarnimi kolumbijskimi nogometaši. Zdaj uspešno navdušuje skupaj z Jamesom Rodriguezom, Juanom Cuadradom in Jacksonom Martinezom, ki so takrat, ko je Mondragon s Kolumbijo prvič nastopal na veliki sceni, šele dobro shodili.

Ravno obratno kot leta 1994

"Leta 1994 je v reprezentanci igralo 95 odstotkov nogometašev iz domače lige, preostali so si kruh služili v tujini. Zdaj je ravno obratno," je primerjal dva rodova kolumbijskega nogometa in pojasnil, zakaj zdajšnji ekipi marsikdo napoveduje zgodovinski uspeh. V četrtem nastopu na SP je najboljši dosežek že izenačila, osmino finala iz leta 1990, zdaj si želi še dlje. Ali bo Kolumbijcem uspelo, bomo še videli.

Ne glede na vse so eno zgodbo, o kateri se bo govorilo še dolgo, nogometnemu svetu že ponudili. Pod njo se je podpisal Mondragon. Povsem v zaključku bogate nogometne poti (po koncu SP odhaja v pokoj), v kateri je igral za številne klube, nekaj časa je bil v Nemčiji tudi soigralec Miša Brečka in Milivoja Novakovića pri Kölnu, je postal rekorder. Dvomimo, da bo kdo kmalu popravil njegov rekord. Če ne drugega, še vsaj štiri leta prav gotovo ne.