Življenje oskrbnice planinske koče na čudoviti predalpski zakrasneli planoti
Vsebino omogoča P AUTOMOBIL IMPORT D.O.O
Video: Jan Lukanović
Foto: Ana Kovač
Gore in narava zaradi svoje enkratnosti in neponovljivosti zahtevajo spoštljivega gosta. Manj hrupa, trajnostna mobilnost, nižji ogljični odtis – vse to pomeni več čistega zraka in obilje miru. Slovenske gore iz leta v leto beležijo večje število obiskov in prej kot bomo ponotranjili prej zapisano misel, bolje bo. S temi mislimi smo napolnili dan z energijo ter se z novim in okolju prijaznim električnim Peugeotom e-2008 odpravili spoznati vsakdan oskrbnice doma na Menini planini, ki zagotovo sodi med najbolj trajnostno naravnane slovenske planinske koče.
Majda Potočnik je s sestro z delom oskrbnice Doma na Menini planini nastopila v lanskem letu. "Lahko rečem, da je bilo to bolj ali manj slučajnost. Kočo sva obiskali kot pohodnici, bila je zima, bili sva mokri, brez denarja in brez pijače. Tamkajšnji planinci so nama velikodušno ponudili čaj. Med klepetom sva spoznali, da na koči iščejo novega oskrbnika. Celo pot nazaj v dolino sva razmišljali o tem, če bi to postali midve. Obedve sva sicer imeli redno službo. Misel na to tudi kasneje kar ni šla iz glave, srca, naposled pa sva se odločili, da se preizkusiva. Prijavili sva se na tečaj," uvodoma pove Majda Potočnik.
Foto: Ana Kovač
Menina in s tem tudi Dom na Menini planini je (tudi zaradi dostopnosti) zelo primerna za družinske izlete, pohode, Dom na Menini planini pa nudi tudi številne kapacitete za spanje. Kot pravi sogovornica, destinacije ne bodo primarno obiskali "strašni" planinici, je pa zelo dobra alternativa tistim, ki si ne postavljajo previsokih, prezahtevnih gorniških ambicij.
Foto: Ana Kovač
Struktura gostov je na Domu na Menini planini zelo različna. "Planincev je veliko. Čez teden je več Savinjčanov, ki si zaželijo miru. Čez vikend pa pridejo tudi gosti od drugod, tudi z avtomobili, cele družine. Vidijo in povedo, kako čudovit prostor imamo tukaj. Otroci preživijo čudovit dan na travniku z različnimi igrami. Medtem starši nemoteno uživajo, pojedo kosilo. Imamo tudi veliko tujih gostov. Tu mimo je speljana kolesarska tranzverzala in ravno te dni smo gostili nemške in nizozemske goste," razloži Majda Potočnik.
Foto: Ana Kovač
Dan smo z energijo napolnili z novim električnim Peugeotom
Za tako trajnostno naravnano kočo se vsekakor spodobi, da se jo obišče s prav takšnim pristopom in načinom. Vse to ponuja novo električno vozilo Peugeot e-2008: kompakten, zmogljiv, dinamičen in učinkovit SUV z električnim motorjem in dosegom do 345 kilometrov. Vozilo nedvomno predstavlja Peugeotov korak v pravo (električno) smer in dokazuje, da gre za e-avto, ki je še kako uporaben tudi za prostočasne dejavnosti, planinarjenje, obiske gora, hribov …
Foto: Ana Kovač
Peugeotova vozila na 100-% električni pogon združujejo inovativen dizajn, učinkovito varstvo okolja in najsodobnejše tehnologije. V električnem vozilu znamke Peugeot boste lahko uživali v novi ravni voznega udobja, zahvaljujoč njihovim motorjem in zmanjšanim vibracijam.
Trajnostno naravnana planinska koča, ki naj bo za zgled
Koča na Menini oziroma dom na Menini planini je okolju prijazna koča. Tak certifikat že nosi. Je tudi družinam prijazna koča. In v tem smislu se pri delovanju tudi ravnajo. "V različnih ozirih skušamo paziti na okolje, kolikor je le v naši moči, s čistilno napravo, solarno energijo, striktnim ločevanjem smeti in različnimi zgledi, ki jih poskušamo prenesti naprej na druge planince. Veseli smo, da se mnogi do nas zapeljejo z okolju prijaznimi načini mobilnosti," razloži Majda Potočnik.
Foto: Ana Kovač
Romantika, ki to ni
Majda Potočnik ne pušča dvomov, ko pove, da je delo oskrbnika planinske koče vse prej kot lahko. Življenje med gorami je pač precej drugačno kot tisto v dolini. Ne govorimo o stereotipni romantiki, saj imajo gore tudi svojo temno plat. Predvsem se je treba zavedati, da vselej ni razgleda in da ima samoumevno udobje, ki smo ga vajeni v dolini, v gorah precej drugačne meje. Živeti tam zgoraj ni samo lepo, je najprej precej drugačno. Oskrbovanje doma v planinah med drugim pomeni pripravo hrane ter dostavo hrane, pijače in vseh potrebščin iz doline na planino.
Foto: Ana Kovač
"Naš vsakdan je kar naporen. Veliko ljudi si predstavlja vsakdan oskrbnika planinske koče zelo romantično. Dan se prične s čiščenjem prostorov, treba je nanositi drva, zakuriti peč, štedilnik. Dela je veliko," pripoveduje.
Foto: Ana Kovač
Življenje in delovanje v sožitju z lokalnim prebivalstvom
Menina je tako ali drugače zelo posebna, razpotegnjena. Poti so dolge, na planinski koči pa imajo to srečo, da je koča dostopna z avtomobilom, tako da imajo malo manj problemov z nabavo. "Stvari nam načeloma ni treba nositi, razen lansko leto, ko je bil ob otvoritvi sezone še sneg in smo hrano ter pijačo za prvi maj na kočo dostavili s samokolnico in sankami. Tukaj živimo v sožitju z lokalnim prebivalstvom in poskušamo čim več dobrin dobiti od njih. Poleti kisamo mleko od domačih mlečnih proizvajalcev, od lokalnih ponudnikov dobivamo tukaj jajca. Sosednji kmet nam speče kruh in nam ga včasih sam dostavi, včasih pa se ponj odpeljemo z avtom v dolino. Kakšne stvari nam tudi drugi pripeljejo. Gledano v celoti je kar precej dela z načrtovanjem – mi ne moremo vsak dan v dolino, treba je biti preudaren, si narediti seznam. Potem se recimo enkrat na teden odpeljemo v dolino in pripeljemo, kar je potrebno. Poti pa so dobre, povezave so dobre. Tako na Kranjsko stran kot tudi na Savinjsko," razloži Majda Potočnik.
Foto: Ana Kovač
Sogovornica priznava, da ji pri tovrstnem delu pomaga, da sta s sestro že od malega delali v turizmu ter na njihovi domači kmetiji, pomagali staršem pri delu, prihajata pa tudi iz planinskega kraja Solčave blizu Robanovega kota. "Nekako to pač imamo v sebi. Človek mora biti za to, da tako delo opravlja, sicer bi že zdavnaj ušli. Pa nisva. Mineva drugo leto, odkar sva tukaj, v načrtu imava, da ostaneva mogoče še naslednje leto," pove.
Foto: Ana Kovač
Kaj lahko pričakujete na Menini planini?
Zagotovo gostoljubje in dobrosrčnost. Kot pravi sogovornica, sezono ponavadi odprejo z majem. "Pozimi so tukaj dežurni planinci in oskrbujejo kočo za konce tedna, mi pa začnemo s prvim majem in končamo konec oktobra. V vmesnem času je koča odprta med vikendi. Če pridejo pastirji na delo prej kot običajno, odpremo že prej. Med majem in oktobrom pa smo tukaj tako rekoč noč in dan," pove Majda Potočnik.
Foto: Ana Kovač
In kakšna kulinarična ponudba vas čaka na Domu na Menini planini? V njihovi ponudbi boste seveda našli tudi enolončnice. "Ponujamo različne malice. Kot sem že omenila, tukaj živimo v sožitju z lokalnim prebivalstvom. Malo nižje spodaj je pastirska koča in pastirji se tukaj vsak dan prehranjujejo. Nudimo tudi kosila, ki pa so drugačna, torej ne samo enolične enoločnice, ker ljudje tega celo poletje pač ne morejo jesti. Redno nas obiskujejo tudi gozdarji. Delamo tipične žlinkrofe, to je naša specialiteta, pa jabolčni zavitek oziroma štrudelj. To imamo vedno na meniju," odvrne oskrbnica Doma na Menini planini.
Foto: Ana Kovač
Prosti čas za – hribe!
Pa ostane tudi kaj časa za druge stvari, kot je skrb za goste in delo s kočo? "Prostega časa imamo zelo malo. Se kar nasmejimo ob takem vprašanju (smeh, op. p.). Če pa se že najde, pa – ne boste verjeli – hodimo okoli po planini. Nabiramo zdravilna zelišča, zelo radi naberemo kakšen šopek, imamo tudi vrt, letos smo ga kar lepo že obdelali in mislimo, da bo deloma dopolnil našo ponudbo, vsaj kar se tiče teh zelišč. Tudi nekaj solate se bo našlo," odgovori Majda Potočnik in sklene: "Zelo se trudimo, da ustrežemo vsem gostom. Smo prijazni in gostoljubni in radi pomagamo. Veseli bomo, če pridete k nam. Dobrodošli!"
