Torek, 5. 6. 2018, 4.00
6 let, 5 mesecev
Zoran Dragić: Olimpija? Ko bom star 36 let.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,96
3
Dobrih sto dni po tem, ko si je strgal križno vez, Zoranu Dragiću v košarkarskem želodcu že pošteno kruli, a bo moral na vrnitev pod koše počakati vsaj še pet mesecev. Precej večje pa je vprašanje, v katerem dresu se bo vrnil na parket.
"Delam. Kot nor. Kaj drugega mi niti ne preostane," s svojo značilno vedrino aktivnosti v vročem začetku junija pojasnjuje slovenski košarkarski reprezentant Zoran Dragić, ki te dni v domači Ljubljani vadi pod drobnogledom strokovnjaka za telesno pripravo Anžeta Mačka. "Vse gre tako, kot mora," dodaja, ob tem pa ne skriva, da najbolj pogreša prav tisto, kar ima najraje – košarkarsko igro.
V tej fazi rehabilitacije so namreč vrata košarkarske dvorane še zaklenjena. Tekel bo lahko šele čez kakšen mesec. Opravlja vaje za zgornji del telesa in nepoškodovano nogo, skrbi za poškodovano koleno in ravnotežje. "Potrebujem čas. Moram biti potrpežljiv," pojasnjuje 196 centimetrov visoki Ljubljančan, ki je bil pred dnevi tudi v Carigradu, kjer domuje njegov zadnji delodajalec Anadolu Efes.
V Olimpijo le kot veteran?
S slovitim turškim klubom je sicer lani podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja za dodatno sezono. Škarje in platno ima v rokah klubsko vodstvo. A ker bi se po najbolj realnem scenariju Zoran pod koše lahko vrnil v drugi polovici novembra, o barvah klubskega dresa ne želi pretirano razmišljati. "Ne. Ne želim ugibati. Kakor se bom počutil, tako bo. Verjamem, da bom nekje dobil priložnost. O tem ne dvomim. Trenutno sem z mislimi povsem pri rehabilitaciji. S klubom si v tej fazi pač ne želim beliti glave," pravi.
Kaj pa šušljanja o scenariju, po katerem bi se z odprto pogodbo, ki bi mu omogočala odhod v primeru ugodne ponudbe, priključil Petrolu Olimpiji? "Nobenih pogovorov ni bilo. Ne vem, kdo je sprožil te govorice. Za ta scenarij ni možnosti. Vsaj zdaj še ne. Kdo ve, morda bom za Olimpijo zaigral, ko bom star 36 let," odgovarja Ljubljančan, sicer otrok Ilirije, ki pa je zablestel predvsem kot član Slovana in novomeške Krke. Mimogrede, Zoki bo ta mesec dopolnil 29 let.
Nesrečni februar
Za brata donedavnega kapetana reprezentance in najkoristnejšega igralca EuroBasketa 2017 Gorana Dragića, ki se je prav ta teden vrnil v trenažni proces, je to že druga hujša poškodba v zadnjih dveh sezonah. Že 27. maja 2017 si je kot član Milana v prvenstveni tekmi proti Caserti strgal križno vez desnega kolena, zaradi česar je nato ostal tudi brez nastopa na evropskem prvenstvu.
Skoraj eno leto pozneje, natančneje 20. februarja 2018, je znova počilo. Tedaj v finalu turškega pokala, kjer je branil barve Anadolu Efesa. Ta ga je pred tem vrnil na visoko igralsko raven, kar je kronal z nekaj vrhunskimi predstavami v evroligi. Za tisto najboljšo, v 17. krogu proti Crveni zvezdi, je bil nagrajen tudi s priznanjem MVP kroga. Prav ta vrnitev je tudi motiv ob tokratni rehabilitaciji. Kot pravi, se želi vrniti še močnejši, tako na klubski kot tudi reprezentančni ravni.
Ko bo zdrav, se bo vrnil tudi v reprezentanco.
V pričakovanju drugega otroka
"Nesreča. Pač … Tekmec me je porinil, ko sem bil v zraku. Sprva je bil to zame velikanski šok. No, zdravnik mi je nalil čistega vina, mi odprl oči in mi dejal, da bom to poškodbo saniral. Kakšne hujše morda ne bi. Ostajam pozitiven. To je bil pač vedno moj zaščitni znak. Tudi zdaj mora biti," pripoveduje nekdanji član Phoenixa in Miamija.
Prav v ZDA je bil tudi operiran, tam pa je opravil prve tri mesece rehabilitacije. Sprva v Los Angelesu, nato v Miamiju. Zdaj ostaja v Ljubljani. Tako zaradi treningov kot tudi družine. "Pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Tako sem v zadnjem obdobju precej več časa prebil z družino. Ta se bo zdaj še razširila. Že okrog 9. julija namreč z ženo pričakujeva drugega otroka," je pogovor sklenil Zoran Dragić.
3