V reprezentanco in Olimpijo?

Leta 2004 se je Saša Zagorac v družbi bratov Lorbek, Gorana Dragića in Hasana Rizvića veselil naslova evropskega prvaka med mlajšimi člani. Dve leti pred tem pa je skupaj z Aleksandrom Vujačićem postal evropski podprvak med mladinci. Tedaj je odkrito pričakoval, da se bo v nekaj letih prebil tudi v člansko izbrano vrsto. A se ni. Na klubski ravni se je razvijal daleč od oči selektorjev, nase pa ob centrski vrzeli v reprezentanci opozoril v zadnjih sezonah, ko je v državnem prvenstvu igral za Grosuplje in Zlatorog.

"Reprezentanca bi morala biti za vsakega športnika vrhunec. Zato ne skrivam, da sem se tudi na klubski ravni pogosto dokazoval z reprezentančno mislijo. Obrnilo se je tako, da so me v reprezentanco prvič povabili pri 31 letih. Zdaj moram s trdim delom na treningih in dobrimi predstavami na reprezentančnih tekmah upravičiti selektorjevo zaupanje, obenem pa si morda izbojevati tudi mesto med 12 potniki na evropsko prvenstvo," ob začetku operacije EuroBasket 2015 razmišlja Zagorac.

Reprezentanca ni klub

Kako prepričati selektorja? To je vprašanje, ki si ga te dni v Kranjski Gori zastavljajo številni Zdovčevi naborniki v upanju na postopno prehajanje skozi reprezentančna sita. Med njimi tudi 206 centimetrov visok Ljubljančan. "Ne skrivam, da je moja želja uvrstitev med 12 izbrancev. A po drugi strani vem, da svojih ambicij ne smem postavljati nad ekipo. Če bom svoje delo opravil že s pomočjo na treningih, ne bom razočaran ob morebitnem predčasnem slovesu. Vem, na kaj lahko stavim. Lahko sem močan na položaju krilnega centra ter nevaren ob metih. A reprezentanca ni klub. V zadnjem košarkar natančno ve, zakaj so ga pripeljali. Tu pa moraš zgolj slediti navodilom in se prilagajati," pravi mlajši brat nekdanjega reprezentanta Željka Zagorca.

Selitev v Stožice?

Kot član Zlatoroga je bil v pretekli sezoni s povprečjem 18,9 točke in 7,7 skoka med najboljšimi posamezniki v prvi slovenski ligi. Z Laščani ima sicer veljavno pogodbo tudi za prihodnjo sezono, a vseeno ne skriva, da ni izključena niti selitev. Med klubi, s katerimi se pogovarja, je tudi Union Olimpija, kjer je sicer igral v mlajših letih.

"V tujini sem prebil osem let. Morda se znova podam čez mejo. Olimpija? Vsekakor bi bila to zame zanimiva rešitev. Konkretni pogovori sicer obstajajo, a dogovoriti se bosta morala tudi kluba med seboj. Verjamem, da bomo našli pravo rešitev," razmišlja o bližnji prihodnosti, v kateri se, kot vse kaže, obetajo novi bratski dvoboji z Željkom, ki je pred kratkim okrepil domžalski Helios. "Celo desetletje nisva bila tekmeca. V tem obdobju sva igrala zgolj ena proti ena. Morda bi v mlajših letih na prave obračune na tekmah gledala bolj čustveno. Zdaj sva dovolj zrela, tako da osebno rivalstvo ni na prvem mestu. Tako Željko kot jaz poskušava pomagati predvsem svojemu klubu," odgovarja Saša.