Slovenijo je zapustil že pri 16 letih, zdaj pristal v okolju, kjer pridobiva znanje na vsakem koraku

Leta 2011 je slovenski košarkar Aleksej Nikolič, ki je za člansko izbrano vrsto debitiral na svetovnem prvenstvu v Španiji 2014, pri vsega 16 letih odpotoval po košarkarsko znanje v tujino, potem ko se v Sloveniji ni našlo prostora zanj. Nadaljevalnih košarkarskih korakov se je sprva štiri leta učil v Sarajevu pri klubu Spars. Lani poleti je prestopil v nemški Brose Baskets, ki je bil v tej sezoni streljaj od uvrstitve v četrtfinale elitne evrolige, na dobri poti pa je, da klub osvoji nemško prvenstvo. Ali ima v Latvijcu Janisu Strelnieksu, Američanu Bradu Wanamakerju in izkušenemu Grku Nikolaosu Zizisu odlične mentorje, ki so prav tako organizatorji igre, od njih pa vsakodnevno in na vsakem koraku prejema nasvete ter pridobiva znanje.

Kako je bilo priti iz Bosne v Nemčijo?
Poškodba me je malce vrgla iz ritma, ker sem imel operacijo. Zato sem se sprva lovil, ostalo je bilo super. Ni bilo večjih težav. Okolje je razumljivo drugačno. V Bosni je "balkan", v Nemčiji pa je vse organizirano. Pa ne, da bi Sarajevo podcenjeval, saj je zame najboljše mesto na Balkanu. Ko greš v Nemčijo, veš, kaj pričakuješ.

Opazite kakšno razliko med narodoma?
V Nemčiji so pravila in tako je. Drugače ne bo. Tudi ljudje delajo na takšen način. Vse je točno določeno. Delati začnejo ob deveti uri, ob osmi uri je še vse zaprto. Ravnajo se po urniku.

Ali lahko tudi v Nemčiji doživite kaj nepredvidljivega, kar ste v BiH?
Spraševal sem, kako je v Nemčiji, vendar ni nič nepredvidljivega. Vedno rečem, da smo Slovenci nekje vmes. Malce smo Balkanci, malce Nemci. Podobnosti se najdejo in je zato lažje.

Kaj pogrešate, kar ste imeli v BiH?
Čevapčiče, njihovo hrano. Sicer pa še bosanski humor, ki je poseben.

Katera je vaša najljubša nemška jed?
Zrezek, kaj pa drugega.

Najbolj pogreša čevapčiče in bosanski humor.

Kaj za tako mladega košarkarja, stari ste 21 let, pomeni biti od družine že debelih pet let?
Sam sem se odločil za to, nihče me ni silil. To so bile moje odločitve in za njimi sem stal. Zato je bilo lažje, ker sem vedel, zakaj sem šel, kakšne imam cilje. Niti v Sarajevu niti v Nemčiji nimam domotožja ali kakšnih drugih težav. Vedno sem se znašel, četudi so bile težave. Imam pa to srečo, da sem imel v klubu vedno dobre ljudi okoli sebe.

Ste pri 21 letih povsem samostojni ali še potrebujete kakšno pomoč?
Lahko bi rekel, da sem samostojen.

V Nemčiji dobro skrbijo za vas košarkarje?
Enkratno. Vsi so vedno na voljo. Če karkoli potrebuješ, ti v hipu pomagajo. Tu spet pride do izraza nemška mentaliteta, da se vse naredi. Ni nobenih lukenj. Vse je urejeno. Kar se tiče organizacije, je vrhunsko organizirano.

Kakšen avto imate?
Dali so mi Toyoto. Mislim, da ima klub kar 80 avtov.

Kako je poskrbljeno s stanovanjem?
Dobil sem stanovanje in v njem živim sam. Ni nič posebnega, vendar ne potrebujem česa več. Imam prostor za spanje, stranišče in kuhinjo, da si naredim kosilo, tudi. Imam še playstation, da odigram kakšno igro. Playstation je nujna oprema (smeh, op. p.). Igram ga tudi s soigralci ali pa se slišim z nekdanjimi soigralci iz Sarajeva, s katerimi na takšen način ohranjamo stike.

So punce kaj drugačne v Nemčiji kot v BiH?
Precej drugačne (smeh, op. p.). Nekoliko so bolj zadržane. V Bosni so bolj sproščene, tukaj morda malce sramežljive.

V Nemčiji ima vse poskrbeljeno za življenje, ob sebi pa ima tri odlične organizaotrje igre, od katerih se veliko nauči.

Imate punco?
Nimam je. Nisem še iskal dolgoročne zveze …

Verjetno nemščine ob prihodu niste znali …
Nekaj osnovnih stvari zdaj znam. To, kar slišim vsak dan. Meni se zdi, da je kar težka. Soigralec Nicolo Melli pravi, da se je je učil in je težka.

Vam je bilo kaj lažje, ker italijanski trener Andrea Trinchieri govori tudi hrvaško, saj je njegova mama iz te države?
To mi je veliko pomagalo. Če reče karkoli po hrvaško, je lažje. Ker nas nihče ne razume, je pa še toliko bolje in se kdaj pošalimo. Pa v ekipi imam še Leona Radoševića. Vedno je dobro imeti v ekipi posameznika, s katerim se lažje sporazumeš.

Koliko je bilo lažje priti v Bamberg, glede na to, da je pred vami Boštjan Nachbar pustil velik pečat?
Nachbar je zelo cenjen. Kar je naredil, je super. Za Slovence se govori, da smo v košarki dobri. O njem govorijo v presežkih.

Imate pa težko pot, ker je vaše igralne mesto dodobra zasedeno. Janis Strelnieks, Brad Wannamaker, Nikolaos Zizis …
Zame je dobro, da imam takšno konkurenco, da čim bolj napredujem. Več jih je, bolj lahko napredujem. Oni so tu, da mi pomagajo. Vedno imajo nasvete zame. Osebno na to gledam kot na zdravo konkurenco.

Kako ste zadovoljni z vašimi predstavami?
Pomembno je, da napredujem in dobro treniram. Minute, ki jih dobim, skušam čim bolj izkoristiti. Mislim, da sem jih do zdaj dobro.

V zadnjih dneh je bila na obisku v Nemčiji njegova družina. Oče David (v sredini) je bil nekdaj pomočnik slovenske košarkarske reprezentance.

Ste jih pričakovali kaj več?
Po resnici povedano jih nisem pričakoval veliko. Vedel sem, da bom moral tiste, ki jih dobim, izkoristiti.

Kakšen je bil preskok iz Sparsa v evroligo in nemško prvenstvo?
Huh, preskok iz bosanske v nemško ligo je velik. O tem nisem želel razmišljati. V glavo sem si dal, da je zgodbe s Sparsom konec in da je pred menoj nova. Raven košarke je višja. Dejal sem si, da se moram na takšne tekme le čim hitreje navaditi.

Kako je bilo v evroligi igrati proti CSKA, ki velja za vrhunsko moštvo, povrhu vsega pa ste tekmo začeli v prvi postavi?
Nekdo mi je rekel, če sem si lani predstavljal, da bom letos začel tekmo proti CSKA. Če vsak dan trdo delaš, pridejo takšne tekme in dan za nagrado.

Ste pa z doseženim v evroligi zelo zadovoljni?
Moramo biti. Za las smo bili oddaljeni od četrtfinala. Imeli smo enak izkupiček kot Real Madrid in Himki, kar pove, da smo bili na parketu dobri. Trener nam je zdaj dejal, da imamo en dan še na voljo, da razmišljamo o evroligi, nato pa moramo misli popolnoma usmeriti v nemško prvenstvo, ki bi ga radi osvojili.

Ali vam zdravje vam zdaj služi? Lani poleti ste imeli težave in niste mogli igrati za reprezentanco.
Služi mi. Kdaj imam še težave s poškodbo, ki sem jo imel lani in so me operirali. Vendar so mi zdravniki dejali, da bo temu eno leto še tako. A to niso večje težave, ki bi me spravile dol s parketa To sezono me bodo še spremljale, naslednjo pa naj bi bil stoodstoten. Zdravnik mi je rekel, da sem imel za košarkarja neugodno poškodbo (športna kila).

Nekoč bi bil rad pomemben del vrhunske evroligaške ekipe.

Zgodba z lanskega poletja je pozabljena?
Pozabljena in nimam nobenih zamer.

Z Juretom Zdovcem nimata neporavnanih računov?
Ne, jih nimam. Kar se je zgodilo, se je. Zaradi tega ni konec sveta. Potem nisem o tej stvari več razmišljal, saj je že preteklost in gledam v prihodnost.

Ste že kaj govorili z novim selektorjem Igorjem Kokoškovom?
Poklical me je. Dejal je, da je še prezgodaj govoriti o načrtih, saj sezona še poteka. Povabil me je na priprave.

Kako gledate nanj?
V klubu ga poznajo in so dejali, da je super trener. Tudi kot človek je inteligenten, kar dokazuje njegova kariera. V ligi NBA je že vrsto let. Ni sporno, da ne bi bil dober trener.

Letos vas lahko pričakujemo?
Zagotovo. Reprezentanci bom vedno na voljo. To ni bilo nikdar sporno.

Za konec povejte, kje se vidite čez pet let  oziroma kje bi radi bili, da ne greva v daljšo prihodnost?
Rad bi bil v eni od vrhunskih evroligaških ekip in v njej igral pomembno vlogo.