Martin Pavčnik

Torek,
21. 2. 2012,
7.00

Osveženo pred

5 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Janez Rajgelj

Torek, 21. 2. 2012, 7.00

5 let, 2 meseca

Rajgelj: Vojna še vsaj 3 leta

Martin Pavčnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Direktor Uniona Olimpije Janez Rajgelj je na slikovit način vnovič zagotovil, da bo sanacija klub potekala še lep čas in poudaril, da mora v tem času ohraniti predvsem evroligaški status.

Pri Unionu Olimpiji se že nekaj časa ne skrivajo več za kreditom, ki ga je bilo prenovljeno klubsko vodstvo ob zastavljenem imenu vodilnih mož ključnih pokroviteljev prisiljeno vzeti pred letom in pol ter tako rešiti klub zanesljivega propada. Po rahlo nespretni uvodni razgrnitvi obrisov sanacijskega načrta in deloma zavajajočih naznanitvah prvih ugodnih vmesnih časov, ki so v košarkarsko javnost vnesli kar nekaj nejasnosti in protislovnosti, v vodstvu ljubljanskega kluba odkrito priznavajo, da poleg še obstoječih dolgov nadaljnje poslovanje omejuje ali pa vsaj vidno regulira tudi odplačevanje omenjenega kredita. Njegova teža in obroki resda ostajajo zaviti v tančico skrivnosti, vseeno pa direktor Janez Rajgelj ne skriva, da se tovrstnih spon preteklih grehov klub ne bo rešil še kar nekaj sezon. ''Sanacija ni preprosta zadeva. Do konca te vojne nas čaka še kar nekaj bitk. Mnogim še vedno ni jasno, kako visok je znesek 4,5 milijona evrov. Tako težak je bil namreč naš nahrbtnik tistega 1. julija 2010. Ocenjujem, da bo ta vojna trajala še tri ali celo štiri leta. V tem času moramo preživeti v evroligi. Če pa nam v tem obdobju uspe oblikovati eno ali dve generaciji obetavnih košarkarjev, ki bodo potrkali na vrata članske ekipe, bomo pravi zmagovalci. Z menoj na čelu ali s kom drugim. To ni pomembno. Temeljna kamna sta bila dva – pokrovitelji in pa mesto,'' pojasnjuje direktor edinega slovenskega evroligaša in ob tem ne skriva, da delo olajšujejo predvsem kakovostni rezultati članskega moštva v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju, posledično polnjenje Stožic in izkoriščanje tržnega odra, ki ga ponuja največja dvorana v državi. Slednja letos predvsem zaradi manj srečne roke pri sestavi ekipe v evroligaški sezoni ni pokala po šivih, hkrati pa se je klubu maščevala tudi podražitev cen vstopnic. Rajgelj je celo prvič javno priznal neustreznost poteze, ki jo je narekovala lanskoletna košarkarska preobrazba Ljubljane in rekorden dvig zanimanja. ''Morda smo bili preveč pogoltni. V prihodnje bomo znova storili korak proti našim navijačem,'' je prijaznejše cene vstopnic napovedal Rajgelj.

Navijači zeleno-belih so se sicer v zadnjih letih že naučili, da je medijski molk o politiki kluba pravzaprav dober znak, saj kaže na napredek ali vsaj 'status quo'. Tokrat je za obuditev teme poskrbela javna košarkarska tribuna v okviru Sportforuma. Slednji je sicer postregel z občasnim kresanjem isker na temo strokovne usposobljenosti košarkarski akterjev in vloge Fakultet za šport med starosto slovenske košarke Mikom Pavlovičem na eni strani in Rajgljem ter deloma tudi upokojenim reprezentantom Radoslavom Nesterovićem na drugi strani. Zato pa je navrgel precej manj obče sprejemljivih in predvsem izvedljivih idej o izhodu iz krize. Direktor Rajgelj in član upravnega odbora Damjan Kralj sta bila enotna pri oceni, da je treba tudi v teh težkih in sanacijskih časih obdržati evroligaški status, si priznala, da gospodarske razmere v državi košarki in klubu seveda niso najbolj naklonjene, predvsem pa sklenila, da na poti do želene zelene veje ni učinkovitih bližnjic. Le-teh klub ne bo našel niti pri sestavi kakovostne in homogene ekipe, v kateri bi igrali košarkarji, s katerimi bi se poistovetili navijači. Na to je sogovornika opozoril tudi nekdanji ''zmaj'' in nesojeni povratnik Rašo Nesterović, ki svari pred politiko nerazsodnega nakupovanja tujih košarkarjev, na račun katerih mladi domači obrazi, čeravno večjega košarkarskega in tržnega potenciala, ne dobijo prave priložnosti. ''V košarki ni mladih in starih. So le dobri in slabi. Res pa je, da je treba mlade pripravljati na vlogo nosilcev skozi daljše obdobje. Mlad košarkar se sooča s številnimi šoki. V razvoju potrebuje prave trenerje in pedagoge. Ob prehodu na člansko raven mora biti pripravljen na vse. Dobre igre ga ne smejo ponesti, slabe pa ne potreti. Zato ni prav, da košarkarje med denimo petnajstim in osemnajstim letom, kar je tudi ključna razvojna faza, vodijo trenerji, stari 23 ali 24 let, četudi imajo diplomo Fakultete za šport,'' je v zanj neobičajno zgovornem ritmu pojasnjeval Rašo in ob iskanju trenerjev, ki namenjajo zadostno priložnost mladim izpostavil predvsem Aleša Pipana in Zmaga Sagadina, o katerem sicer vrsto let ni našel lepe besede. S to tezo se strinja tudi Rajgelj, ki je v smehu postregel z zanj sanjsko trenersko ekipo za mladi pogon.

''Glavni trener bi bil Aleš Pipan. Pomočnika Aleksander Sekulič in Miro Alilovič. Kot ne supervizor pa Zmago Sagadin,'' je kot iz topa izstrelil Rajgelj, a nato kot odmev dodal, da se seveda sanje končajo pri denarju. Tako kot pri marsikateri drugi želji kluba, za katerega njen direktor trdi, da ni ljubljanski. ''Domuje v Ljubljani. Tako kot podjetja, ki vlagajo vanj. Drugače pa gre za širšo zgodbo,'' meni Rajgelj.