Goran Dragić: reprezentanca "prepovedana" tema

Na odgovor na vprašanje, ali bo najboljši slovenski košarkar zadnjega obdobja Goran Dragić na septembrskem evropskem prvenstvu oblekel reprezentančni dres ter skušal izbrano vrsto prek Hrvaške in Francije popeljati (vsaj) v kvalifikacije za zgodovinski nastop na olimpijskih igrah, bo treba, kot vse kaže, še malce počakati. Ko je namreč slovenski kapetan na zadnjem svetovnem prvenstvu po krajšem medijskem molku ob koncu sezone v ligi NBA in vrnitvi v domovino na uradni novinarski konferenci sedel pred sedmo silo, je povezovalec dogodka zbrane prosil, naj se izogibajo vprašanjem o reprezentančni akciji.

Zadrego ob organizatorski nespretnosti je prekinil kar Gogi in pojasnil, da o svojem morebitnem nastopu na EuroBasketu 2015 ne more govoriti, dokler se ne bo sestal s selektorjem Juretom Zdovcem. "Kdaj se bova srečala, ne vem. Počakajmo, da pride Jure v Ljubljano," je bil kratek 29-letni Ljubljančan, ki je slovenski dres sicer nosil na 57 tekmah, kar ga na večni lestvici uvršča na sedmo mesto.

Se mu nasmiha petletna pogodba z Miamijem?

Bolj zgovoren je 191 centimetrov visoki branilec, ko se pogovor dotakne njegove predčasno končane sezone v severnoameriški poklicni ligi NBA. Ne skriva sicer, da bi namesto sproščenega sprehajanja po domačem mestu, ki se že preoblači v poletne barve, te dni raje igral v končnici. Vseeno je zadovoljen, da je pozimi "pobegnil" iz Phoenixa, kjer mu po poletnem trgovanju ter inflaciji organizatorjev igre in branilcev strelcev ni uspelo v celoti razviti svoje značilne igre. S pravimi košarkarskimi pljuči je nato znova zadihal v Miamiju, kjer je prebil zadnji del sezone, zato ne bi imel nič proti, če bi čez dva meseca, ko bo v ZDA zaživela košarkarska tržnica, z moštvom Heat podpisal petletno pogodbo. Tam naj bi sicer ostal tudi njegov brat Zoran, ki je iz Arizone na Florido prenesel pogodbo za dodatno sezono.

"Ni skrivnost, da sem želel zapustiti Phoenix. Na koncu sem pristal v okolju, v katerem sem želel. Miami me je navdušil na vseh ravneh. Tudi ob slovesu po koncu sezone sem ob pogovoru s trenerjem in direktorjem čutil željo po nadaljnjem sodelovanju, ki je obojestranska. A zdaj bom prost igralec. Na mizo bom položil vse karte. Na koncu se bom odločil skupaj z družino in zastopnikom. Dejstvo pa je, da ima Miami veliko prednost, saj mi lahko ponudi petletno pogodbo. Nisem več najmlajši, zato bi mi to ustrezalo. So pa odprte vse možnosti," razmišlja Dragić, ki se bo lahko z morebitnimi snubci o najbrž ključni in največji pogodbi v karieri pogajal šele po prvem juliju, torej slabe tri tedne pred reprezentančnim zborom.

Rekordna pogodba, prstan in tekma zvezd

Goran Dragić utegne biti ena od zvezd prestopnega roka. O tem dovolj zgovorno pričajo tudi medijska ugibanja okoli višine pogodbe, ki bi se lahko približala celo 100 milijonom ameriških dolarjev za petletno zvestobo. "Ponosen sem na kariero. Denar pa … Že z dozdajšnjimi zaslužki sem poskrbel, da bo moja družina nemoteno živela. Žal je v ZDA tako, da te še bolj cenijo, če imaš višjo številko v pogodbi. To sicer ni najbolj prav, mi pa godi, ko se omenjajo visoki zneski. A počakajmo. To so zdaj le novinarska ugibanja, vem pa, kakšna je moja tržna vrednost," pravi Goran, ki odkrito pričakuje veliko klubsko zanimanje za njegove storitve.

"Že ko sem naznanil, da želim zapustiti Phoenix, je na klubski naslov prišlo kar nekaj povpraševanja. Tudi zdaj verjamem, da bo zanimanje precejšnje," pravi in v isti sapi dodaja: "Veseli me, da imam svojo ceno, a to ne bo edini dejavnik, ki bo odločal. Kot sem dejal, želim večletno pogodbo, predvsem pa bi rad igral v klubu z jasno vizijo in sistemom. Ne želim biti del kluba, ki bo trepetal za preboj v končnico. Boriti se moramo za višje cilje. Rad bi zaigral tudi na tekmi zvezd. Prav zaradi tega je Miami mamljiv, saj bi se v prihodnje lahko boril za naslov prvaka. A med tržnico s prostimi igralci se lahko zgodi marsikaj."