Edo Murić: Blažič ni bil nič kriv, sam sem bil

Po zadnji sezoni in večletnem igranju za Krko se je Edo Murić odločil za odhod v tujino. Na koncu je ugriznil v Partizanovo jabolko, kjer se odlično počuti. Trenutno je na seznamu poškodovanih, saj si je prav na večnem derbiju proti Crveni zvezdi poškodoval ramo. Pravi, da se bo vrnil še močnejši, za Sportal pa je med drugim spregovoril o trenerju Dušku Vujoševiću in o slovenski članski reprezentanci, ki jo prihodnje leto čaka posebna akcija.

Kakšno je stanje vaše rame? Imel sem kar težko poškodbo, a mi je šlo hitro na bolje. Roko že lahko premikam. Počakati bom moral še teden dni, da bom začel vaditi. Mislim, da bom čez dva tedna nazaj na parketu. Ko bom začel vaditi, bom natančneje vedel, kdaj bo prišel čas za igro. Mislim, da ne bi smel imeti težav. Za zdaj gre vse super, iz dneva v dan se počutim bolje. K sreči mi ni bilo treba na operacijo. To poškodbo jemljem kot nekaj pozitivnega in verjamem, da se bom na parket vrnil še trdnejši.

Torej vas lahko morda vidimo na parketu še leta 2014? Tekma proti Krki bi lahko bila tista, na kateri se bom vrnil. Zelo bi si želel, da bi bilo tako, saj je Krka vendarle moj klub.

Kaj točno se je sploh zgodilo na derbiju s Crveno zvezdo? Bili ste v dvoboju z reprezentančnim kolegom Jako Blažičem … Ko je bil Jaka v igri, sem ga hotel kriti jaz, saj ga dobro poznam. Tisto tekmo sem komaj čakal, večer prej sem težko zaspal. Veliko sem razmišljal o tej tekmi in ko smo prišli na derbi, je vladala posebna energija. Počutil sem se vsemogočnega. Bil sem maksimalno osredotočen, morda še nikdar tako v življenju. Veliko stvari sem hotel narediti, a sem naredil tudi nekaj, česar ne bi smel. Roko sem dal v nenaraven položaj in takrat rama hitro skoči ven. Jaki sem izza hrbta hotel ukrasti žogo. Roko sem dal pod njegovo pazduho, on pa je le malce potegnil in mi jo je vrglo ven. Jaka me res ni videl. Sam sem bil kriv. Po tekmi me je takoj poklical in se mi opravičil, čeprav sploh ni vedel, kaj je bilo. Bilo mu je žal, da tistega derbija nisem mogel odigrati do konca.

Ali je kaj drugače igrati na derbiju Partizan – Crvena zvezda kot na derbiju Union Olimpija – Krka? V bistvu je enako, čeprav je tukaj vse krat deset. Vsaj kar zadeva navijanja in da so navijači s srcem pri stvari. Vsi vemo, kaj se zgodi v Sloveniji, ko gre klubu slabše, tukaj pa vsi stopijo skupaj in živijo za klub. Vse mesto ve, kaj se dogaja s kluboma, vsi so razdeljeni na Delije in Grobarje. Že od rojstva so na eni strani. Ti ljudje ne hodijo na tekmo le zaradi zabave, ampak ker jim pripadnost klubu veliko pomeni.

So pa lahko navijači Partizana zdaj bistveno bolj zadovoljni kot na začetku sezone, ko vam igra ni stekla … Dobili smo dva igralca, ki v košarki pomenita veliko. Saša Pavlović je bil v ligi NBA skupaj z LeBronom Jamesom – že to pove, da imamo ob sebi košarkarja s pedigrejem. Z njegovim prihodom se je dvignila samozavest igralcev. Prišel je še Dragan Milosavljević, ki lahko vsakega pokrije, dvigne obrambo in da dodatno energijo. Ko se bomo enkrat sestavili, nas bo težko premagati.

Boste pa imeli od prihodnjega tedna le eno tekmo na teden, saj se v Eurocupu niste uvrstili v drugi del … Morda bomo zaradi tega izpadli iz ritma tekem, se bomo pa lahko na vsako tekmo lige ABA pripravili 150-odstotno. Verjamem, da bomo stopnjevali formo in če se bo vse izšlo, imamo lepo priložnost, da osvojimo naslove. Spodrsljajev, kot sta bila tista proti Krki in Igokei, si ne smemo več privoščiti.

Kakšni so treningi pri Dušku Vujoševiću, ki je izpopolnil že veliko košarkarjev? On popravi vsako malenkost. Zaradi tega treningi trajajo morda tudi po tri ure. Ko bomo enkrat vse to osvojili, boste sami videli, zakaj toliko vadimo in odpravljamo napake. V veselje nam je trenirati z njim. V ekipi je dobra atmosfera.

Se ga kaj bojite? Znan je namreč po tem, da je oster do igralcev, včasih uporabi tudi fizične prijeme … Ne bojimo se ga. Tu ne govorimo o strahu, ampak o spoštovanju. Vsi vemo, kaj je naredil za Partizan. Celotno življenje je dal Partizanu. Z vsem srcem je pri stvari, vsem nam je kot oče. Spoštujemo ga in ga tudi ubogamo. Je velika avtoriteta. On od vsakega od nas želi največ, zato se nam tudi tako posveti na treningu. Vesel sem, da sem prišel sem in delam pod njegovim vodstvom. Upam, da bom čim več odnesel.

Kaj za vas kot Slovenca pomeni, da ste prišli v Partizan in dobili toliko priložnosti za igro? Videti je, da vam trener Vujošević zelo zaupa. V čast mi je. Po resnici povedano, nisem pričakoval, da bo tako, a je bil položaj v ekipi takšen. Zdaj bo drugače, ker si bomo s fanti delili minute. Ta čas, ko bom na parketu, bom moral dati vse od sebe. Manjkalo nam je nekaj igralcev, zato sem igral po 30, 35 minut. S prihodom Dragana in Pavlovića si bomo delili minute. Vsi bomo skušali čim bolj pomagati klubu. V Partizanu nismo zaradi individualne statistike, ampak za skupno dobro kluba.

To srčnost cenijo navijači. Kakšen je stik z navijači Partizana? Vedno je pozitiven. Ko zmagujemo, je jasno toliko bolje, ko smo izgubljali, pa so nas dvigovali. Stali so nam ob strani. Veseli smo, da imamo takšne navijače. Sami veste, da je Partizan osvojil trinajst lovorik in navijači imajo lepe spomine na ta uspešna leta. Mi jim to vračamo na parketu. Dajo nam krila. Vem, da jih bomo z zmagami le še več pozdravili v naši dvorani Pionir.

Spregovoriva še kakšno besedo o reprezentanci. Pred dnevi je bil žreb, kako komentirate skupino s Hrvaško, Grčijo, Gruzijo, Makedonijo in Nizozemsko? V času žreba sem bil ravno na terapiji, vendar sem ga spremljal. Mislim, da smo imeli kar malce sreče. V naši skupini so imensko tri zelo močne reprezentance in tri nekoliko manj, a to v košarki v teh časih ne pomeni nič. Vsak zna igrati, odloča le želja. Če jo bomo imeli, lahko v naši skupini premagamo vsakega. Zbrani bomo morali biti in v prvem delu čim večkrat zmagati. Križamo se z na videz najlažjo skupino in to nas mora dodatno motivirati, ker bo na prvenstvu drugačen sistem. Po skupini so takoj izločilni boji, zato bomo morali biti nenehno na maksimumu. Če bomo vsi zdravi, lahko dosežemo lep rezultat.

Gledate morda proti olimpijskim igram leta 2016 v Riu, saj se bodo na EuroBasketu podeljevale vstopnice za največji športni dogodek? Finale prinaša neposredno vstopnico, uvrstitev do šestega mesta pa dodatne kvalifikacije za Brazilijo. Olimpijske igre so cilj vsakega športnika. Moj cilj in cilj Slovenije je, da končno osvojimo medaljo, ki si jo zaslužimo. Vedno nam malce zmanjka. Verjamem, da se nam bo to enkrat vrnilo in upam, da bo to prihodnje leto. V Sloveniji smo bili v skupini celo drugi, nato pa smo naleteli na Francoze, ki so bili tretji v svoji skupini, na koncu pa postali evropski prvaki. V Španiji smo naleteli na Američane … Vemo, da se to enkrat mora vrniti.

Bo pa tudi lažje, ker zdaj vsi poznate sistem Jureta Zdovca … Videl sem, da nam bo Jure v pripravah namenil malce manj tekem, kar je dobro, saj bomo lahko kakovostno trenirali. Če dodamo še Mirzo Begića in Gašperja Vidmarja, se lahko zgodi marsikaj. Lani smo spoznali principe Juretove igre in verjamem, da bomo prihodnje leto le še nekaj dodali. To bo le plus za vse nas.

Morda pa za odličje manjkata brata Murić? Če bo Dino igral tako kot na zadnji tekmi in bo imel srečo s poškodbami, zakaj pa ne. On v sebi nosi veliko energije in jo da tudi moštvu. Je velik borec. Vsaka ekipa potrebuje takšnega igralca. Če mu bo zdravje služilo in bo dobro delal na pripravah, ne vidim razloga, zakaj ga ne bi bilo zraven.