Še ena drama s številnimi gledalci, prikovanimi za televizijske zaslone?

Z 2:0 so po prvi tretjini vodili hokejisti Bostona v Chicagu na prvi tekmi, pa potem v zadnji tretjini tudi s 3:1, a vseeno niso prišli do zmage, ki bi jim odprla vrata na poti do najbolj zaželenega hokejskega naslova na svetu. Chicago, ki je bil v konferenčnem finalu krvnik Los Angeles Kings našega Anžeta Kopitarja, je do konca tekme prišel do izenačenja, nato pa z golom Andrewa Shawa v podaljšku tudi do zmage. Zdaj bodo hokejisti moštva, ki je bilo najboljše v rednem delu te sezone, skušali še drugič zapored izkoristiti prednost domače dvorane in priti še korak bližje Stanleyjevemu pokalu. Če ga bodo ob koncu osvojili, bodo še drugič po letu 2010 in petič v klubski zgodovini postali najboljši. Toda tudi Boston, ki je bil prvak leta 2011 in lovi sedmi naslov v klubski zgodovini, ima seveda svoje načrte.

Trepetajo za usodo napadalca

Pri Bostonu trepetajo za usodo Nathana Hortona, ki ima poškodovano ramo in je velikega pomena za ekipo Bruins.

V petek je treniral, a so v klubu skrivnostni in ne želijo govoriti o tem, alki bo lahko igral. ''Odločili se bomo v soboto,'' je sporočil trener Bostona Claude Julien. Če ne bo igral, ga bo, podobno kot na prvi tekmi, nadomestil Tyler Seguin, ki se je po Hortonovi poškodbi zelo dobro vklopil v napad skupaj z Milanom Lucicem in Davidom Krejcijem. Pri Bostonu že tako pogrešajo tudi Gregoryja Campbella, ki v tej sezoni ne bo več igral. Chicago, ki je prvo tekmo velikega finala dobil na način, na katerega je zmagoval že večino sezone – tudi po zaostanku njegovi hokejisti niso zganjali panike in mirno igrali naprej -, ima na voljo praktično vse razpoložljive sile.

Naj bo isto, a drugače

Čeprav so hokejisti Chicaga proti Bostonu še drugič zapored odigrali podaljšek – na podoben način so v zadnji tekmi konferenčnega polfinala odpravili Los Angeles -, je njihov trener prepričan, da se to ne bo poznalo na utrujenosti.

''To je play-off, takšne tekme so v tej fazi tekmovanja pričakovane. Imeli smo dovolj časa, da se spočijemo. Ne, ne bo se poznalo, da smo še drugič zapored igrali podaljške,'' sporoča Joel Queenville in dodaja: ''Vsi so dobro pripravljeni, po zmagi po podaljšku, ki je seveda toliko bolj sladka, pa smo dobili tudi prepotrebno samozavest.'' Povsem drugače seveda razmišljajo pri Bostonu. ''Poraz po podaljških je boleč, zelo boleč. Škoda, da smo zapravili lepo priložnost, da bi prišli do pomembne prednosti. Toda tako pač je in zdaj moramo narediti vse, da izkoristimo drugo priložnost. Če bomo igrali tako, kot smo igrali večji del prve tekme, nam lahko uspe,'' pravi branilec Bostona Andrew Ference in nadaljuje: ''Na prvi tekmi so gledalci lahko uživali v zelo dobrem hokeju, videli so tudi veliko število zadetkov. Verjamem, da bo tudi tokrat podobno, a seveda s to razliko, da bomo zmagali mi.''

Več kot enkrat več kot lani

Gledalci so v prvi tekmi velikega finala v United Centru res lahko uživali, televizijske statistike po koncu tekme pa so pokazale, da jih je bilo skorajda rekordno število. Tako visoke številke občinstva na prvi tekmi za Stanleyjev pokal v Severni Ameriki niso zabeležili že dolgih 16 let. Kar 6,36 milijona gledalcev si je ogledalo prvo tekmo v neposrednem prenosu televizijske mreže NBC, kar je 119 odstotna rast v primerjavi z gledanostjo prve tekme lanskoletne finalne serije med Los Angelesom in New Jerseyjem. Prav gotovo je k temu pripomogla drama na ledeni ploskvi, polna zadetkov in tudi preobratov, ki se je končala šele po 112 minutah igre. Vsi navdušenci nad najhitrejšo moštveno igro na svetu se seveda ne bi pritoževali, če bi bilo tudi tokrat podobno.