Elf prestopil Rubikon, huligani mejo dobrega okusa

Evropska nogometna zveza (UEFA) je po tehtnem razmisleku zamenjala ''ploščo''. Zaključni turnir je doživel pomembno spremembo, saj je namesto štirih gostil osem najboljših reprezentanc. Prvič v zgodovini se je tudi že pred kvalifikacijami odločalo o gostitelju, ki je nato prejel možnost neposredne udeležbe. To si je zagotovila Italija, kandidature ZRN, Anglije, Grčije, Švice in Nizozemske pa so naletele na gluha ušesa.

V kvalifikacijah je nastopilo 31 ekip (manjkala je Italija). Najbolj učinkovita je bila Anglija, ki je na osmih srečanjih kar sedemkrat zmagala, prvi as Kevin Keegan pa je tresel mreže kot za stavo in bil s sedmimi goli najboljši strelec predtekmovanja. Belgija je v kvalifikacijah za las prehitela Avstrijo in Portugalsko, slednja pa je zapravila dve zaključni žogici (z Avstrijo je izgubila doma, s Škotsko v gosteh). Belgija je takrat predstavljala novo generacijo, ki bo doživela še nekaj potrditev, Avstrija pa je bila v nogometnem razcvetu po nepozabni zgodovinski zmagi v Cordobi nad ''najljubšimi'' tekmeci, Zahodnimi Nemci na SP 1978.

Nizozemska je komaj prehitela Poljsko in NDR, Češkoslovaška je pokazala zobe Franciji, Grčija pa je presenetljivo zmagala v skupini 6, kjer se je Sovjetska zveza znašla na sramotnem zadnjem mestu. Pred njo sta se prebili tudi Madžarska in Finska, Grki pa so ''leteli'' predvsem na domači tekmi s Finci, ki so jo dobili z izdatnih 8:1.

Bodoči evropski prvaki so v kvalifikacije vstopili previdno

ZRN, bodoči evropski prvak, je v kvalifikacije pod vodstvom novega selektorja Juppa Derwalla vstopila previdno. Po neuspehu v Argentini (SP 1978) je sledila menjava generacij. Brez Franza Beckenbauerja in Gerda Müllerja je zakorakala v nove čase, ki pa so se izkazali za zlate in zelo obetavne. Rod talentiranih Nemcev z znano nepopustljivostjo, natančnostjo in marljivostjo je začel kazati rezultate.

Čeprav so se Nemci na začetku še iskali in z dvema gostujočima remija (0:0 na Malti! in v Turčiji) med navijače zasejali zrno dvoma, so se v nadaljevanju sprostili. ''Elf'' je začel mleti in šel vse do konca. Da se je nemški stroj že ogrel, je namignila domača zmaga nad Malto z 8:0.

Slovencev ni bilo več v reprezentanci

Kaj pa Jugoslavija? V ''modrem'' dresu po reprezentančnem slovesu Branka Oblaka in Danila Popivode ni bilo več Slovencev. Jugoslavija je želela čimprej s svoje kože sprati umazanijo, ki se je nabrala po neuspešnem kvalifikacijskem ciklusu za SP 1978. V kvalifikacije, znašla se je v skupini s Španijo, Romunijo in Ciprom, se je podala ambiciozno, a že na začetku naletela na previsoki oviri.

V Zagrebu je priznala premoč Španiji (1:2), dvoboj pa je odločila nespretnost vratarja Željka Stinčića (Dinamo Zagreb), ki je dovolil, da ga je na štadionu Maksimir v zračnem dvoboju preskočil Španec Juanito, visok le 169 cm. Dolgoletni napadalec Reala se je tako maščeval jugoslovanskim navijačem, ki so ga na kvalifikacijski tekmi leta 1977 v Beogradu ''nagradili'' s steklenico.

Angleški navijači so na tekmi z Belgijo poskrbeli za nekaj izgredov.

Ko je Jugoslavija izgubila še na gostovanju v Romuniji (2:3), čeprav je z zadetkom Vladimirja ''Pižona'' Petrovića z bele točke že kmalu povedla, se je znašla v nehvaležnem položaju. Niz štirih zaporednih zmag ni pomagal do prvega mesta. Dvakrat je nadigrala Ciper (5:0 in 3:1), v Španiji vrnila udarec ''rdeči furiji'' (1:0 - strelec Ivica Šurjak), Romunija pa je na štadionu Trepča v Kosovski Mitrovici, kjer se je natiskalo prek 35 tisoč gledalcev, padla z 1:2. V tej kvalifikacijski skupini sta bila s štirimi zadetki najboljša strelca Zlatko Vujović (Hajduk Split) in Carlos Santillana (Real Madrid).

Gledalci so videli malo golov

Zmagovalci sedmih kvalifikacijskih skupin so se na zaključnem turnirju pridružili gostiteljici Italiji. Odigranih je bilo 14 srečanj, na tekmo pa sta padla manj kot dva zadetka, kar ni bila najboljša reklama za ljubitelje, ki so dvoboje spremljali s pomočjo televizijskih prenosov. Slabemu vzdušju je botroval tudi dokaj nizek obisk srečanj, izjema so bili nastopi domačih ''azzurrov'', pa tudi pojav huliganizma, ki je doživel krstni nastop na velikem evropskem odru. Otoški navijači, ki so stiskali pesti za ''tri leve'', so na uvodni tekmi med Anglijo in Belgijo poskrbeli za izpade, zaradi katerih je bilo srečanje v Torinu prekinjeno za pet minut, policija pa je morala razgreteže ''pomiriti'' s solzilcem.

Ko je Anglija po uvodnem remiju na štadionu Comunale (1:1) v skupini osvojila le tretje mesto in odpotovala domov, si je nogometna Evropa oddahnila, saj se je na Apeninskem polotoku hitro širil strah. Otočani so pričakovali več. Na krilih Keegana, ki je bil leta 1978 in 1979 izbran za najboljšega nogometaša Evrope, so želeli osvojiti evropski naslov. Keegan pa je v Italijo prispel utrujen, saj je imel s HSV-jem naporno sezono, le dva tedna pred začetkom EP pa še igral v finalu pokala državnih prvakov.

Bernd Schuster je navduševal tudi na evropskem prvenstvu pred 40 leti.

Rummenigge in Schuster navdihnila Evropo, Hrubesch postal ''pošast''

Svetlo plat šestega evropskega prvenstva so predstavili Zahodni Nemci, ki so z mlado generacijo, kasneje je imela še veliko za povedati svetovnemu nogometu, osvojili prvo mesto. Izstopali so Bernd Schuster, Hans-Peter Briegel, Horst Hrubesch, Hansi Müller in Karl-Heinz Rummenigge, pri Belgijcih pa so Jan Ceulemans, Eric Gerets, Jean-Marie Pfaff in Erwin Vandenbergh poskrbeli za rod, ki je plenil pozornost še vrsto let, na SP 1986 pa se prebil med štiri najboljše.

Tekmovalni ustroj je bil sestavljen iz dveh četrtfinalnih skupin. Zmagovalca sta dočakala čast, da bosta v velikem finalu odločala o naslovu, drugouvrščeni ekipi pa o tretjem mestu. To je bilo edino evropsko prvenstvo brez polfinalnih srečanj. V finalu sta zaigrali ZRN (v skupini se je maščevala Češkoslovaški za poraz v finalu EP 1976) in Belgija. To je bilo srečanje, ki je na Olimpijskem štadionu med zvezdnike izstrelilo Bernda Schusterja. Komaj 20-letni svetlolasi dirigent Kölna je imenitno sodeloval z napadalci, po zaslugi njegove podaje pa je Nemčija hitro povedla.

Gol je dosegel Horst Hrubesch, ki je na zaključni turnir prispel kot zamenjava za poškodovanega Klausa Fischerja (zlomljena noga). Hrubesch je bil z dvema zadetkoma junak srečanja, drugega je, tako je pač v nogometu in tekmah z nemškimi izbranimi vrstami v navadi, dosegel tik pred koncem rednega dela. Dvakratni strelec je upravičil vzdevek ''Ungeheuer'' (pošast), ki ga je prejel zaradi izvrstne igre z glavo. Belgijski vratar Jean-Marie Pfaff, kmalu se je iz Beverena preselil k Bayernu v München, je imel obilico dela.

Ni vedel, če je kdaj videl bolj popolnega igralca

''Ne vem, če sem kdaj videl bolj popolnega igralca. Bernd je bil izjemen. Povezal je vse niti v naši igri,'' ga je nahvalil Hrubesch, ki ohranja stik z nogometom z vodenjem mlajših reprezentanc. Zmagoviti zadetek je dosegel z glavo, predložek pa mu je s kota poslal Karl-Heinz Rumenigge, takratni 24-letni as Bayerna in s 26 zadetki najboljši strelec bundeslige. Kasneje je bil izbran tudi za najboljšega nogometaša Evrope (1980), Nemci pa so bili domala nepremagljivi, saj je trajal njihov niz brez poraza kar 18 tekem.

Hrubescha je kariera kasneje še bolj povezala z Belgijo, saj je iz HSV-ja prestopil k Standardu iz Liega, nato pa kariero zaključil v Dortmundu. V nemškem napadu je v skupinskem delu blestel Klaus Allofs, ki je na tekmi z Nizozemsko dosegel tri zadetke in bil najboljši strelec zaključnega turnirja.

Znameniti prekršek Ulija Steilikeja nad Francoisom van der Elstom v finalu EP 1980.

Belgijci so edini zadetek v finalu dosegli z bele točke. Po kontroverzni 11-metrovki v 75. minuti. Po mnenju Nemcev je branilec madridskega Reala Uli Stielike nepravilno oviral Francoisa van der Elsta (Anderlecht) zunaj kazenskega prostora, po mnenju Belgijcev pa notri. Romunski sodnik Nicolae Rainea je pokazal na belo točko, a so Zahodni Nemci vzeli stvari v svoje roke in še pred zaključkom srečanja poskrbeli za novo vodstvo (2:1) in tudi končno zmago.

Italijani so razočarali navijače

Italijani so s četrtim mestom razočarali navijače. Vincenzo Bearzot je pripravljal ekipo na kasnejše podvige, izšlo se mu je že na svetovnem prvenstvu 1982, ko je po bledem začetku stopil na prestol. Na SP 1982 so bili zelo dobri tudi Zahodni Nemci in osvojili drugo mesto. Italija je bila leta 1980 oslabljena, saj je zaradi znane stavne afere nastopila brez kaznovanega napadalca Paola Rossija. Junaka ''mundiala'' na španskih tleh.

Zanimivosti:

Italija je postala prva država, ki je evropsko prvenstvo v nogometu gostila že drugič. Ko ga je gostila prvič (1968), je postala prvak, 12 let kasneje je bila četrta.

Italija je postala prva država, ki si je nastop na evropskem prvenstvu priborila kot gostiteljica prvenstva. Le Franciji (1984) je poleg Italije (1968) uspelo, da je prednost domačega igrišča pretopila v naslov.

Na tekmi med ZRN in Nizozemsko je v dresu ''elfa'' debitiral Lothar Matthäus, ki je z nemško reprezentanco nastopal vse do SP 1998 v Franciji.

Grčija se je prvič v zgodovini prebila na zaključno tekmovanje. Vse do leta 2004 je na EP več ni bilo, takrat pa je na Portugalskem senzacionalno osvojila prvo mesto. Kasneje se je uvrstila še na EP 2008 in EP 2012.

Osmoljenec izvajanja 11-metrovk na tekmi za tretje mesto je bil Italijan Fulvio Collovati, ki je v osmi seriji zapravil priložnost in omogočil Čehoslovakom tretje mesto.

Klaus Allofs je postal tretji zaporedni Zahodni Nemec, ki je na zaključnih turnirjih EP osvojil naslov najboljšega strelca. Nasledil je Gerda (1972) in Dietra Müllerja (1976).

Evropsko prvenstvo v Italiji (1980) je bilo edino v zgodovini brez polfinalnih srečanj.

Evropsko prvenstvo 1980, zaključni turnir:

Finale, 22. junij 1980:
Rim, Olimpijski štadion 47.864 gledalcev
Belgija : Zahodna Nemčija 1:2 (0:1)
Vandereycken 75./11-m; Hrubesch 10., 88.

Za 3. mesto, 21. junij 1980:
Neapelj, štadion San Paolo, 24.652 gledalcev
Češkoslovaška : Italija 9:8 po 11-m (1:1, 1:1, 0:0)
Jurkemik 54.; Graziani 73.

Lestvica, skupina A:
1. ZRN 3 tekme - 5 točk
2. Češkoslovaška 3 - 3
3. Nizozemska 3 - 3
4. Grčija 3 - 1

Lestvica, skupina B:
1. Belgija 3 - 4
2. Italija 3 - 4
3. Anglija 3 - 3
4. Španija 3 - 1