Trdi, da pritiskov iz Azerbajdžana ni bilo

Kajakaš na divjih vodah Jure Meglič zadnji dve sezoni tekmuje pod zastavo Azerbajdžana. Njegova odločitev je v kajakaških krogih dvignila veliko prahu, ki se je že polegel. Jure se je odločil za pot v neznano, a kot pravi, se je v zadnjih dveh letih že navadil na vse skupaj. "Vse stvari, za katere mi prej ni bilo treba skrbeti, so mi zdaj samoumevne. Predvsem mi je pomembno, da imam pravo ekipo okrog sebe," nam je uvodoma povedal Jure, ki smo ga zmotili med neformalnim pogovorom z azerbajdžanskim veleposlanikom.

Treniral bo z olimpijskim prvakom

Meglič je potreboval kar nekaj časa, da je našel pravo ekipo. Poskusil je tudi z nekaterimi slovenskimi trenerji, a so se na koncu razšli. Očitno je pravo rešitev našel v tujini. Zdaj sodeluje s francoskim trenerjem, v pripravljalnem obdobju pa bo treniral tudi z olimpijskim prvakom iz Aten Benoitom Peschierjem. Sicer pa pravi, da je odprt za vsa sodelovanja.

Na svetovnem prvenstvu v Londonu je Jure zasedel 14. mesto, s tem pa si je zagotovil olimpijsko vozovnico, kar je bil njegov glavni cilj. "Pred svetovnim prvenstvom se je vse skupaj sestavilo, saj sem začel že pred tem na treningu dosegati dobre rezultate. Seveda je najpomembneje, da sem dosegel olimpijsko normo. To je bil moj glavni cilj, kar zadeva samo vožnjo, pa nisem najbolj zadovoljen. Na sredini proge sem naredil večjo napako, s tem pa sem zapravil finale."

Zavedal se je, da je to njegova zadnja priložnost

Glavni razlog, da se je pred dvema letoma odločil za azerbajdžansko zastavo, je bil nastop na olimpijskih igrah. V slovenski reprezentanci s Petrom Kauzerjem na čelu bi bile njegove možnosti veliko manjše. V novi državi so mu ponudili dovolj dobre pogoje, da se je odločil za tako rekoč samostojno pot. Ko smo ga vprašali, ali je morda čutil kakšne pritiske, nam je odgovoril: "Ne, nobenih pritiskov ni bilo. Že sam sem si ustvaril dovolj pritiskov. Zavedal sem se namreč, da je to moja zadnja priložnost, da se udeležim olimpijskih iger. Glede na moja leta in poškodbe, ki sem jih imel v zadnjem obdobju, je bila to res zadnja možnost," nam je zaupal 31-letni kajakaš na divjih vodah.

Glede na njegove pretekle rezultate se Đuro, kot ga tudi kličejo v kajakaških krogih, ne bo zadovoljil le z nastopom na olimpijski tekmi. Njegovi cilji so ambicioznejši. "Zmeraj si želiš dobro tekmovati na olimpijskih igrah. Prvo stopničko sem preskočil … To sem že večkrat omenil. Če prihajaš iz slovenske šole kajaka, moraš imeti cilj, da čim bolje tekmuješ, predvsem pa je cilj vsakega športnika olimpijska medalja. Naredil bom vse, da bom čim bolje pripravljen in da bom pokazal čim boljše vožnje. Potrebno pa bo tudi nekoliko sreče."

Tudi po vseh štirih, če bo treba

Olimpijske igre pa niso njegova zadnja postaja v športni karieri. Velika želja je, da bi leta 2017 nastopil na evropskem prvenstvu v Tacnu, kjer naredil svoje prve zaveslaje. Kajakaš iz Zgornjega Dupleka ima namreč na Tacen lepe spomine. Leta 2010 je na svetovnem prvenstvu ob huronskem navdušenju domačih navijačev osvojil bron. "Pravzaprav bom leta 2017 zagotovo nastopil, pa če se bom moral priplaziti po vseh štirih do cilja. Imam namreč kar veliko težav s hrbtom, tako da moram vsak dan veliko delati, da grem lahko sploh na trening, ampak za zdaj mi hrbet služi do te mere, da še lahko veslam."