Peter Prevc
Petek, 4. 3. 2016, 15.09
6 let, 7 mesecev
"Kaj bo počel Peter Prevc po koncu kariere, bo prodajal pohištvo?"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Ministrstvo za izobraževanje in šport je do uradnega roka pred slabim mesecem na zakon o športu prejelo pripombe 35 različnih športnih zvez, organizacij, lokalnih skupnosti in posameznikov.
Pisali smo že, da se pripombe nanašajo na predvideno sestavo posameznih teles, pogoje za opravljanje dela v športu, sodelovanje civilnega športa pri odločanju o razdeljevanju javnega denarja, točenje alkoholnih pijač na prireditvah in nekaj drugih področij, ki so po presoji posameznih organizacij premalo dorečena.
Direktorat za šport (ta deluje v sklopu ministrstva in tu so pripravili osnutek zakona) v teh dneh še vedno izvaja usklajevalne sestanke s posameznimi vlagatelji pripomb. Te so podale tudi nekatere velike zveze, med njimi nogometna, hokejska, teniška in avtomoto, medtem ko je olimpijski komite (OKS) pripombe, ki jih je prejel od svojih članov, umaknil. Z OKS so sporočili, da čakajo na spremenjen osnutek zakonskega predloga, zatem bodo na ministrstvo posredovali svoje pripombe.
Na OKS lahko predloge za ministrstvo pričakujejo tudi od Kluba slovenskih olimpijcev, ki pod organizacijo Bogdana Gabrovca spada od začetka leta in v katerem je zbranih 388 nekdanjih vrhunskih športnikov, ki so v preteklosti nosili državni dres na olimpijskih igrah.
"Pripravljamo pripombe glede dvojne kariere športnikov, to je sočasnega zagotavljanja pogojev za izobraževanje in športno udejstvovanje, glede pokojninskih dodatkov za zaslužne športnike ter izenačitve pravic nekdanjih vrhunskih športnikov pri zaposlovanju, da bi ti delovali kot strokovni delavci v športu, saj bi lahko kot trenerji zelo pomagali našemu športu," razlaga sekretarka kluba olimpijcev Petra Robnik, tudi sama zimska olimpijka iz Torina leta 2006.
V klubu olimpijcev so pripombe podali že pred februarskim rokom, zdaj jih bodo dopolnili s točno določenimi ukrepi in sistemskimi rešitvami za –kot pravijo – izboljšanje položaja olimpijcev in drugih športnikov, udeležencev svetovnih in evropskih prvenstev.
"Danes velja, da je športnik zanimiv le v času kariere, dejansko pa je lahko tudi pozneje, ker je še vedno znamka, še vedno je tisti, ki je dosegel svoje rezultate."
Več nekdanja smučarka ne razkriva, pravi namreč, da predlog, ki ga bodo poslali na OKS – ta pa potem naprej ministrstvu –, s športniki v klubu še usklajujejo, zato z informacijami ne more prehitevati.
"Težava je, da zakone pišejo sekretarji na ministrstvih. To so teoretiki brez izkušenj v profesionalnem športu," pravi nekdanja vrhunska smučarka, danes gostinka, ki poleg tega izpostavlja eno izmed težav, ki jo občuti na lastni koži. Predpisi so danes takšni, da ima Fakulteta za šport monopol nad podeljevanjem licenc, nujno potrebnih za poučevanje športa, pravi.
"V Mojstrani vodim smučarsko animacijo, a čeprav imam narejeno 'trojko' (pri nas najvišja stopnja potrdila za učenje smučanja, op. p.), svoje smučarske šole ne morem imeti. Razen če bi vsako leto na Fakulteti za šport potrjevala licenco, ki stane 500 evrov. Tega pa ne nameravam. Da s kolajno ne smem učiti smučanja, se mi zdi res sporno. Vprašajte ljudi, kako so naklonjeni temu. Pa ne gre samo za smučanje, tudi za druge športe," razlaga Dovžanova, ki pravi, da vedno več nekdanjih športnikov staršem svetuje, naj otroke vpišejo na Fakulteto za šport, saj bodo imeli na ta način odprta vsa vrata, sicer pa le redka.
Alenka Dovžan bi želela v novi zakonski ureditvi videti tudi prednostno zdravstveno obravnavo in drugačen, boljši status nekdanjih vrhunskih športnikov. "Takšnega, kot ga imajo na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori, kjer jim dodelijo posebno rento za čas, ko so bili v reprezentanci. Tega pri nas še vedno ni. Vsakič znova rečejo, da ni denarja."
Ko so uspehi, se vsi kažejo ob športnikih, ko športnik sklene kariero, se vse spremeni: "Pri nas nekdanje športnike takoj 'odžagajo', saj so določene skupine in lobiji že 20, 30 let na položajih in komaj čakajo, kako bi se te znebili." To je, pravi, sama ugotovila, še preden se je poslovila od smučanja, saj je videla, da v smučariji ni prostora zanjo. Sprašuje se tudi: "Če tega ne bomo uredili, kaj bo počel Peter Prevc po koncu kariere? Bo prodajal pohištvo v družinskem podjetju?"
Veljavni zakon o športu je iz leta 1998 in po splošnem mnenju ne ustreza več današnjim razmeram. A ko je konec lanskega leta direktorat za šport v javno razpravo poslal osnutek novega zakona, so na tega usmerili precej kritik.
Da po nepotrebnem uvaja birokratska telesa, da država dobiva premočno roko nad društvenim športom in da od društvenih športnih delavcev zahteva neživljenjsko poznavanje desetin drugih zakonov, v katerih se bodo ti izgubili, je bilo mogoče slišati.
Pripomb pa niso posredovali le panožni športni krogi in nekatere občine, oglasili so se tudi drugi poznavalci športa pri nas. Pripombe sta tako podala dolgoletni športni funkcionar Tomo Levovnik in športni novinar Oto Giacomelli.
Giacomelli je napisal tudi javno pismo, v katerem je zapisal, da so za novim zakonom o športu "klani Fakultete za šport, ki želijo nadzor nad viri financiranja" in ki so si v preteklosti podredili društveni šport pri nas. Za komentar pisma smo prosili Bora Štrumblja, profesorja na Fakulteti za šport in direktorja direktorata za šport, kjer pripravljajo zakon o športu, ter dekana Fakultete za šport Milana Žvana, Giacomellijeve očitke sta oba zavrnila.
