"Bal sem se, da bo dvoboj prekinjen, tudi videl nisem več najbolje"

"Ne vem, kaj naj rečem. Počasi dojemam, da vse to postaja resničnost," je na novinarski konferenci takoj po izjemno trdem, zagrizenem dvoboju za naslov svetovnega prvaka supervelterske kategorije po različici WBF povedal slovenski šampion, medtem ko si je z gazo pivnal še vedno krvavečo veko desnega očesa, poškodbo, ki jo je po trku z glavo belgijsko-armenskega nasprotnika staknil že v prvi rundi sinočnjega dvoboja. Dodal je še: "Takoj v začetku prve runde se mi je zgodila mala psihična drama, a se mi je nekako uspelo zbrati v drugi in tretji, pozabiti za 'hendikep' in nadaljevati z bolj 'ziher' borbo."

Poškodba je podrla načrte

"Nisem se spuščal v neke ekstremne izmenjave udarcev, čeprav je bil moj prvotni načrt prav to. Da bi ga poskušal že v začetku pritisniti in prevladati. Odločil sem se, da se potegnem malo nazaj, zavedal sem se, da mi levica relativno dobro služi, in glede na končni rezultat lahko rečem, da sem dosegel svoj psihični maksimum, o vsem preostalem pa bom lahko več povedal po podrobni analizi," je o šoku v prvi rundi pripovedoval novi svetovni prvak, ki ima zdaj, pri zrelih 39 letih, 35 zmag (19 z nokavtom), tri poraze in en neveljaven oziroma razveljavljen rezultat (t. i. "no contest" proti Argentincu Mirandi leta 2006).

Je Saša prehitro izgubil živce?

Devet let mlajši Zavčev nasprotnik se je izkazal za izjemno trdega in srčnega borca, je bilo pa ves čas vseh 12 rund trajajočega dvoboja očitno, da je Ptujčan tehnično bolje podkovan. "Mogoče je Saša malo prehitro izgubil živce, kar je bil tudi moj načrt. Postajal je psihično nestabilen, ker je velikokrat zgrešil. Vsi njegovi udarci so bili izvedeni na moč in ko je šla ta moč v prazno, je seveda vplivalo na njegovo zbranost. Hotel me je uničiti s posameznimi udarci in borba se je začela lomiti, obračati meni v prid. Jaz sem le zbiral točke. Če namreč čakaš na tisti 'lucky punch', ta včasih tudi ne pride," se je razgovoril Mr. Sympatikus in dodal: "Borba ni šla čisto po mojih željah, odločil sem se, da se bom malo več oklepal, saj je bilo tveganje preveliko, Saša pa še ni dovolj močan, da bi me lahko s kakšnim udarcem presenetil."

Jengojan čestital Zavcu, a okrcal sodnika

Belgijcu armenskega rodu z zloveščim vzdevkom Zver z Vzhoda je Zavec zadal šele drugi poraz, ob tem ima po 34 poklicnih dvobojih še 31 zmag (21 z nokavtom) in en neodločen izid. "Upam, da ste uživali v dobri borbi. To je bila težka bitka. Zdaj si želim priložnost, da si na povratnem dvoboju povrnem šampionski pas," pa je v španščini razlagal belgijski Armenec in se pritožil nad sojenjem, saj so mu sodniki v prvi rundi zaradi trka z Zavčevo glavo odvzeli eno točko: "Točko bi morali vzeti tudi Zavcu, saj je tudi on z glavo rinil naprej." Dodal je še, da v pogodbi nima klavzule za obvezen povratni dvoboj, a da je to "stvar gentlemanskega dogovora".

Zavec je na omenjanje povratnega dvoboja odvrnil le: "Odprt sem za vse opcije," a ni skrival, da bo s pasom svetovnega prvaka le poskušal najti kakšnega bolj zvenečega nasprotnika, po možnost na oni strani Atlantika, v "boksarski Meki" ZDA.

"Bal sem se, da bo dvoboj prekinjen, tudi videl nisem več najbolje"

"Bila je zelo težka borba s spoštovanja vrednim nasprotnikom. Dejanova poškodba v prvi rundi nam je nekoliko ubila taktiko, v naslednjih rundah pa je zadržal nalete nasprotnika in to je bilo ključno v današnjem dvoboju," pa je pojasnil Zavčev nemški trener Dirk Dzemski. Poškodba je torej taktiko Zavčevega kota postavila na glavo. "Zaskrbelo me je, kaj se lahko zgodi. Bal sem se, da bo dvoboj prekinjen, tudi videl nisem več najbolje, ko so mi po veki namazali vazelin. Ampak ko sem sprejel dejstvo, da bo dvoboja konec, šele ko odpade glava, sem se zbral in to štejem za eno svojih največjih psiholoških zmag. V dvoboju za svetovnega prvaka je treba nekoliko tvegati," je še pristavil Zavec.

Navijači so mu vlili moč, priložnost za predčasen konec pa je zamudi

Mariborsko občinstvo se je spet izkazalo. Zavčevi navijači so bili glasni, v najtežjih trenutkih dvoboja so mu z nenehnim navijanjem vlivali dodatno moč, vzdušja v dvorani Tabor Zavec kar ni mogel prehvaliti: "Najtežje se je bilo zadrževati. Ta čustva in energija v dvorani so mi dajali polet, a moral sem ostati trezen in na inteligenten način končati že dobljeno borbo," je še povedal slovenski as, ki je imel v peti rundi priložnost, da Jengojana pošlje na tla, a mu ni uspelo: "Ponovila se je ta stara zgodba, da si blizu, pa le za drobec prekratek. Kot v nogometu, ko se igralec sam znajde pred golom, pa brcne mimo, vsi rečemo: 'joj, kak si levi'. Ampak tako je. Jaz bi bil prvi, ki bi si želel predčasno končati borbo, že zaradi mojega hendikepa, a žal ni šlo."

"Izgubil je zato, ker je hotel skozi mene narediti luknje"

"Jengojan je morda še nekoliko boljši boksar, kot je danes pokazal. Porazil sem ga najprej psihično, šele nato tudi fizično. Ko se ti začnejo domine podirati, ko udarjaš in ne zadevaš in ob tem dobivaš 'kontre', postaneš zelo nervozen. Zavedaš se tudi občinstva, sovražnega terena, psihološki elementi začnejo rušiti neko celoto. Je pa vsekakor dokazal, da je zelo trd borec, udarja zelo močno, ta statistika, ki jo ima, je prava. Izgubil je zato, ker je hotel skozi mene narediti luknje. Prepričan pa sem, da bo v prihodnje še dobil priložnost, saj je precej mlajši od mene," pa je enega najčvrstejših tekmecev v karieri pohvalil in v isti sapi kritiziral Zavec, preden je odhitel na šivanje poškodovane veke v bolnišnico. "Od šest do sedem," je bil odgovor zdravnice na vprašanje, koliko šivov bo potreboval Trdobojec.