Kristjan Čeh bo v Birminghamu na EP branil zlato iz Rima 2024

Sportal "Evropskega prvenstva v Birminghamu žal ne bo"

"Optimistično se odpravljamo na prvenstvo. Čeh je eden glavnih adutov, zanj bi bil neuspeh, če ne bi bil na zmagovalnem odru. Tina Šutej bo v skoku s palico lovila deveto medaljo na velikih tekmah. Neja Filipič ima enega najboljših prijavljenih izidov v troskoku in upam, da je dobro pripravljena.

Izjemno sezono ima že sedaj za seboj Klara Lukan, zelo dobra je bila že na prejšnjem EP. Matic Ian Guček lahko pride v finale na 400 m ovire, a najboljših 11 fantov loči le 16 stotink. Anej Čurin Prapotnik prav tako lahko pride v finale na 100 m in bo na čelu štafete 4 x 100 m. Ta lahko z malo sreče prav tako napreduje v finale. Obe četverici, ki sta po času pred nami, so naši fantje letos že premagali," je napovedal predsednik strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije Lado Mesarič.

Tina Šutej bo v skoku s palico lovila deveto medaljo na velikih tekmah. Foto: Guliverimage

Mesarič bo tudi vodja reprezentance, kot je bil že tudi na prejšnjem EP v Rimu. Tam je imela reprezentanca 22 članov, po 11 atletinj in atletov. Slovenija si je z zlatom Čeha delila 17. mesto med 28 državami z medaljami. Gostiteljica Italija je na EP osvojila 11 zlatih, devet srebrnih in štiri bronaste medalje in bila daleč pred vsemi (skupaj 24 medalj). Sledili sta Francija (štiri zlate, pet srebrnih in sedem bronastih) in Velika Britanija (po štiri zlate in srebrne ter pet bronastih).

Lado Mesarič Foto: Katja Kodba/STA

Za Čehom je bila v slovenski ekipi s petim mestom na 10.000 m Klara Lukan. Tretji dosežek slovenske ekipe na prejšnjem EP je prav tako predzadnji dan izenačil Matic Ian Guček s sedmim mestom na 400 m ovire. V prvem delu EP je bila sedma v troskoku tudi Neja Filipič. Deveta je bila Lia Apostolovski v skoku v višino, 11. pa v polfinalu na 110 m ovire Filip Jakob Demšar.

"Imamo zlato, to je prva stvar, ki jo lahko izpostavim pri slovenskih nastopih, potem pa še peto mesto, dve sedmi in po eno deveto in enajsto, le četverica pa ni prišla iz prvega kroga tekmovanja. Med njimi je bila v njeni drugi disciplini, daljini, Filipič, ki pa je tedaj finale zgrešila za 10 cm. Prvenstva ne morem oceniti drugače kot zelo dobro. Žal smo zaradi poškodbe ostali brez Tine Šutej in še pred prvenstvom Maruše Mišmaš Zrimšek. Obe bi bili najverjetneje v samem vrhu skoka s palico in na 3000 m zapreke," je nastop ekipe pred dvema letom strnil Mesarič.

Klara Lukan Foto: Jure Banfi

Podoživel je tudi Čehov finale prvega dne. "Mykolas Alekna iz Litve je bil prvi favorit v metu diska. Alekna je še mlajši od Čeha, pred EP je dosegel svetovni rekord, a mu še manjka izkušenj. Za razliko od prejšnjega EP je bil tokrat boljši Čeh, oba pa priganjata drug drugega in tako bo tudi v naslednjih letih. Olimpijski in svetovni prvak Daniel Stahl je ostal brez medalje, sicer nikoli ne veš, kaj bo naredil, še je dober," je menil Mesarič. Omenjena trojica bo v glavni vlogi tudi na letošnjem EP v Birminghamu.

Povsem se je ponesrečila udeležba štafet na EP v Rimu. "Že na svetovno prvenstvo štafet na Bahamih in s tem na kvalifikacije za OI nismo šli. Najprej sta se poškodovala Lovro Mesec Košir, ni bilo dolgo poškodovane Agate Zupin. Potem sta štafeti 4 x 400 m skoraj razpadli, pri atletih smo v Rim pripeljali rezervo od rezerve, potem pa je odpovedal še državni rekorder Luka Janežič. Obetala je mlada štafeta 4 x 100, bila je pred Portugalsko, ki je tekla bolje od slovenskega rekorda. A so naši naredili napako v tretji predaji, na balkanskem prvenstvu nedolgo prej v drugi," je na slabost nastopa v večnem mestu opozoril Mesarič.

Britta Bilač je bila zlata leta 1994. Foto: Jure Banfi

Tri zlata odličja

Na EP v Münchnu avgusta leta 2022 je Slovenija osvojila dve odličji, Čeh je bil srebrn v metu diska, bronasta pa je bila v skoku s palico Šutej. Slovenija je na EP pred prvenstvom v bavarski prestolnici osvojila osem odličij, zadnjega pred Rimom Robert Renner z bronom v skoku s palico na EP julija 2016 v Amsterdamu.

Le tri izmed medalj so bile doslej najžlahtnejše. Pred Čehom sta bili zlati leta 1994 v Helsinkih Britta Bilač v skoku v višino in leta 2002 v Münchnu Jolanda Čeplak v teku na 800 m. Srebrni medalji sta si pritekla Stanko Lorger na 110 m ovire leta 1958 v Stockholmu in leta 1998 v Budimpešti Brigita Bukovec na 100 m ovire.

Poleg Rennerja so na tretji stopnički zmagovalnega odra stali še Nataša Urbančič Bezjak v metu kopja leta 1974 v Rimu, Borut Bilač v skoku v daljino leta 1990 v Splitu ter Matic Osovnikar leta 2006 v Göteborgu v teku na 100 m.

Sportal Nemškemu rekorderju grozi štiriletna dopinška kazen

Sportal Umrl je Anton Majcen – Zvone, starosta teka trojk