Carl Lewis: njegove slave ni omajal niti dopinški škandal

Kot otrok je bil Carl Lewis bolj šibke postave, a zato toliko bolj žilav in odločen, da uspe. Pod velikim vplivom zvezdnika z olimpijskih iger v Berlinu Jesseja Owensa, s katerim se je nekoč spoznal, je hitro napredoval.

Že leta 1976 je 100 jardov pretekel v 9,3 sekunde, po vpisu na univerzo v Houstonu pa je leta 1983 na prvenstvu ZDA v teku na 200 metrov dosegel drugi najboljši čas dotlej (19,75) in istega leta postal trikratni svetovni prvak: v teku na 100 metrov, v štafeti 4 x 100 metrov ter v skoku v daljino. Na naslednjem svetovnem prvenstvu, leta 1987 v Rimu, je ponovil uspeh in se okitil s tremi naslovi svetovnega prvaka, povrh pa odtekel še svetovni rekord (9,93) na 100 metrov. V Tokiu leta 1991 je bil dvakrat zlat - v teku na 100 in 4 x 100 metrov je zmagal s svetovnima rekordoma (9,86 in 37,50) - v skoku v daljino pa srebrn. Zmagovalec v tej disciplini, njegov rojak Mike Powell, je moral za zmago skočiti aktualni svetovni rekord 895 centimetrov, po tem ko je Lewis pred njim skočil 891 cm.

Na zadnjem svetovnem prvenstvu, na katerem je nastopil, leta 1991, je bil bronast na 200 metrov in tako bero medalj dopolnil še z uspehom v daljšem šprintu. Na svetovnem prvenstvu leta 1993 ni nastopil, po olimpijskih igrah v Atlanti 1996 pa se je, kot eden izmed "največjih", poslovil od aktivne športne poti.

Na olimpijskih igrah še uspešnejši

Na olimpijskih igrah je bil sicer še bolj uspešen - kar devetkrat je bil zlat. Postal je tudi prvi ameriški športnik, ki se je uvrstil na pet iger. V Los Angelesu je zmagal štirikrat - v tekih na 100, 200 in v štafeti 4 x 100 metrov (s svetovnim rekordom 37,83) ter v skoku v daljino - ter izenačil podvig Jesseja Owensa z iger v Berlinu leta 1936.

Na olimpijskih igrah v Seulu je po diskvalifikaciji Kanadčana Bena Johnsona dobil zlato medaljo v teku na 100 metrov (z olimpijskim rekordom 9,99) in v skoku v daljino ter srebrno v teku na 200 metrov. Leta 1992 se je v Barceloni kot zadnji tekač štafete 4 x 100 metrov veselil novega zlata, dodal pa je še naslov v skoku v daljino. V tej disciplini je naslov ubranil tudi štiri leta kasneje v Atlanti.

Poleg vseh naštetih podvigov je nekdanjemu rekorderju uspel še en - na 65 tekmovanjih zapored je ostal nepremagan in bo za vedno ostal zapisan kot eden "največjih" športnikov vseh časov. Upokojil se je leta 1997, šele leta 2003 pa je njegovo slavo nekoliko omajal dr. Wade Exum, ki je med leti 1991 in 2000 vodil administracijo nadzora dopinga pri ameriškem olimpijskem komiteju. Slednji je razkril kopije dokumentov, ki so za jemalce prepovedanih poživil krivili okoli 100 atletov, ki so v času njegovega predsedovanja ''padli'' na dopinškem testu in bi morali biti suspendirani. Med njimi je bil tudi Carl Lewis. Slednji je bil pozitiven na treh testih pred OI 1988, vendar bi prepovedani stimulansi v njegovo telo lahko prišli tudi z uporabo zdravil proti prehladu. Zaradi tega so že suspendiranega zvezdnika oprostili.