Vesel dan za papeža Frančiška

Frančiškovo papeževanje se je začelo 13. marca 2013, potem ko je pred tem odstopil dotedanji papež Benedikt XVI. Papež Frančišek je prvi papež, ki prihaja z ameriške celine, je prvi papež z južne poloble in prvi neevropski papež po Sircu Gregorju III., ki je umrl leta 741. Je tudi prvi jezuit na čelu Katoliške cerkve. Papež Frančišek je sicer potomec italijanskih priseljencev v Argentino.

Papež Frančišek je zaradi poudarjene socialne usmerjenosti in kritike kapitalizma dobil celo vzdevek rdeči papež, drugače od papeža Benedikta XVI., ki je kritičen do islama, pa je papež Frančišek naklonjen priseljevanju muslimanov na staro celino.

Avstralski premier Harold Holt je bil navdušen plavalec. Foto: Getty Images

Skrivnostno izginotje avstralskega premierja

Na današnji dan leta 1967 je avstralski premier Harold Holt izginil med kopanjem v kraju Portsea v bližini Melbourna. Njegovega trupla niso nikoli našli. Kljub temu da niso mogli ugotoviti vzroka smrti, so avstralske oblasti zatrdile, da ni dokazov, da premierjevo izginotje ni nesreča.

Prvi pravi postroj slovenske vojske

Na današnji dan leta 1990 se je v Kočevski Reki prvič postrojila specialna brigada Moris. Postroj brigade, ki se ga je od članov slovenskega predsedstva udeležil le Ivan Oman, je bil teden dni pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na postroju je bil slavnostni govornik predsednik Demosove vlade Lojze Peterle, ki je dejal, da je "prvič zadišalo po slovenski vojski".

S postrojem, ki se je odvil pred televizijskimi kamerami, je Demosova oblast Slovencem pokazala, da je sposobna ubraniti slovensko suverenost. Postroj je bilo tudi opozorilo Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), naj ne ogroža Slovenije oziroma poskuša na kakršenkoli način preprečiti ali ovirati izvedbe plebiscita.

Zdajšnji brigadni general Tone Krkovič je bil poveljnik specialne brigade Moris in eden od najbolj zaslužnih za uspešno obrambo Slovenije pred Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Foto: Klemen Korenjak

Poveljnik Tone Krkovič

Poveljnik specialne brigade je bil Tone Krkovič. Že od leta 1968 je v okviru slovenske Teritorialne obrambe (TO) delovala enota, namenjena za zaščito slovenskega komunističnega vodstva. To enoto je Krkovič preoblikoval v specialno brigado.

Brigada Moris je v vojni za Slovenijo zavarovala najpomembnejše institucije v novoustanovljeni državi in oktobra 1991 nadzorovala odhod zadnjih vojakov JLA iz koprskega pristanišča.

Prvi polet z letalom v zgodovini

Na današnji dan leta 1903 sta brata Orville in Wilbur Wright v ameriški zvezni državi Severni Karolini opravila prvi polet z letalom v zgodovini. V zraku sta ostala 12 sekund in na višini treh metrov preletela 36 metrov. Prvi Slovenec, ki je poletel z letalom, je bil Edvard Rusjan.

Kar je v grških bajkah uspelo mitološkemu Ikarju, je uspelo tudi bratoma Wright: poletela sta po zraku. Foto: commons.wikimedia.org

Slovansko-ameriška zvezda

Na današnji dan leta 1975 se je rodila ameriška igralka ukrajinsko-srbskega rodu Milla Jovovich.

Napovednik za film Ivana Orleanska:

Kanadski igralec iz Ameriške pite

Na današnji dan leta 1946 se je rodil kanadski igralec Eugene Levy.

Odlomek iz filma Ameriška pita:

Ameriški igralec

Na današnji dna leta 1974 se je rodil ameriški igralec Giovanni Ribisi.

Odlomek iz nanizanke Prijatelji:

Družina Simpson

Na današnji dan leta 1989 so v ZDA predvajali prvi del animirane televizijske nanizanke Simpsonovi.

Odlomek iz epizode iz leta 2000, v kateri Trump napove kandidaturo za predsednika ZDA:

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Napoleonu Bonapartu ni uspelo spraviti na kolena Veliko Britanijo. Foto: Getty Images Leta 1538 je papež Pavel III. izobčil angleškega kralja Henrika VIII., ki si je želel ločitve od žene Katarine Aragonske, da bi se lahko poročil z Ano Boleyn.  

Leta 1770 se krstili nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovena. Datum njegovega rojstva ni znan. 

Leta 1807 je Napoleon Bonaparte uvedel gospodarsko zaporo Velike Britanije. Države na celini niso smele več trgovati z Britanci.

Leta 1819 je južnoameriški revolucionar Simon Bolivar razglasil neodvisnost Velike Kolumbije od Španije.  

Leta 1862 je ameriški severnjaški general Ulysses S. Grant izdal odločbo, s katero je iz ameriških držav Tennessee, Misisipi in Kentucky pregnal Jude, in sicer zaradi njihove trgovine na črno. Januarja 1863 je na pritisk Washingtona ta ukrep odpravil. 

Leta 1938 je nemški znanstvenik Otto Hahn prvi na svetu v umetnih okoliščinah opravil jedrsko cepitev. 

Leta 1943 so ameriške oblasti spet dovolile priseljevanje Kitajcev v ZDA. Prepoved priseljevanja Kitajcev je veljala od leta 1882.

Leta 1953 se je rodil ameriški igralec Bill Pullman. 

Leta 1970 so poljski vojaki v mestu Gdynia streljali na poljske delavce, ki so protestirali zaradi dviga cen hrane in slabih življenjskih razmer. 

Leta 1973 je v napadu palestinskih teroristov na rimsko letališče Leonardo da Vinci umrlo 30 potnikov.  

Leta 1978 se je rodil filipinski boksar Manny Pacquiao. 

Leta 1981 je italijanska teroristična organizacija Rdeče brigade v Veroni ugrabila ameriškega generala Jamesa L. Doziera. Generala so rešili po 42 dneh ujetništva. 

Leta 1983 je v londonski veleblagovnici Harrods eksplodirala bomba, ki jo je podtaknila IRA. Pri tem je umrlo šest ljudi.  

Leta 2010 se je v Tuniziji iz protesta zažgal ulični prodajalec. Ta dogodek je sprožil v Tuniziji množične protioblastne proteste, ki so se razširili v druge arabske države. Začela se je tako imenovana arabska pomlad, ki pa je neslavno in krvavo propadla.  

Leta 2011 je umrl severnokorejski komunistični diktator Kim Džong Il. 

Leta 2014 sta ZDA in Kuba po 55 letih znova vzpostavili diplomatske stike.