Šamanska ideologija Violete Bulc

Vodila je tudi "svetovalno podjetje za rast in inovativne preboje", ki se ukvarja z "uvajanjem inovacijske kulture" v korporacije prek motivacijskih predavanj. Na njenem spletnem dnevniku lahko beremo o "vibraciji belih levov novi dobi", iskanju izvorov človeštva v izgubljenih civilizacijah južne Afrike, o "alkimiji vodenja" ter o intuiciji. Predvsem o intuiciji.

Priznam, da sem nekoliko zbegan. Zato se mi zdi nujno, da spregovorim o fenomenu Violete Bulc.

Pogled od zunaj Njene vprašljive kompetence in opletanje s psevdoznanostjo so izpostavili že tuji mediji. Bruseljski New Europe je pod vprašaj postavil vrednost njenega magisterija, saj univerza Golden Gate, ki ji ga je izdala, "v glavnem deluje prek spletnih predavanj in je bila večji del svojega obstoja nastanjena kar v skladišču". In pribil: "Ekscentrična izbira kandidatke, za katero se zdi, da verjame v vse, razen v znanost."

Nemški Der Spiegel je bil ostrejši: "Hoja po žerjavici praviloma ne spada med sposobnosti, ki se jih pričakuje od komisarskih kandidatov," in hudomušno pristavil, da bi ji lahko kvečjemu dodelili "resor za pozitivno energijo".

Negativna selekcija protikučancev in protijanševcev Kako je mogoče, da pred imenovanjem tako rekoč nihče ni vedel zanjo? Kako to, da celo politično radovednejši državljani nimamo pojma, kdo so ljudje, ki zasedajo najvišje položaje v državi?

Razlaga je preprosta: kjer se glavnina debat suče okoli demonizacije nasprotnika, je pač treba gledati skozi prste "svojim".

Zato se v "protikučanovem" taboru tolerira prisotnost fanatizma, osebnega blatenja in sploh vsega, kar utegne koristiti "stvari" (čeprav ji v resnici seveda škodi), med "protijanševci" pa se nikomur ne zdi vredno pobrskati med soustanovitelje največje vladne stranke, kaj šele opozoriti na dejstvo, da je med njimi samooklicana šamanka.

In ker je druga skupina medijsko močnejša od prve, je tudi naše poznavanje problematičnih vidikov vplivnežev, ki se uvrščajo v to skupino, manjše. Čeprav bi se zaradi njihove večje moči spodobilo, da bi bilo obratno.

Teorije Violete Bulc bom jemal resno A vse to je znano in nekateri bralci hitro izgubijo potrpljenje, če to prepogosto slišijo. Zato bom storil nekaj drugega. Teorije, ki jih zagovarja Bulčeva, bom vzel v resen pretres.

Jutranja vizija Violete Bulc Bulčeva pravi, da so sistemi njena strast: "organizacije, države, skupnosti". Pri tem ne dela razlike med družbo in politiko, podjetji in strankami, družino in neformalnimi mrežami. Vse to so zanjo "strukture". In strukture, pravi, imajo lastna čustva. Vsaka struktura je namreč bitje in ta velika bitja so del širšega ekosistema, ki se mu reče "Mati Zemlja".

Vse, kar človek ustvari, je del narave. Toda sodobni človek struktur, v katerih poteka njegovo življenje, še vedno ne jemlje kot živih bitij, ne razume jih kot del naravnega ekosistema. A prihaja nov čas, New Age: nastaja višja raven zavedanja, v kateri bo človek svoje strukture razumel kot del zemeljskega ekosistema.

Nekega zgodnjega jutra je Bulčeva imela vizijo (ne gre za sarkazem, to so njene besede): prikazala se ji je zgodovinska evolucija družbenih struktur, kot Jakobove sanje o lestvah, ki vodijo v nebesa. Ja, to pa je sarkazem: Bulčeva namreč ne govori o lestvah v nebesa. Govori o spirali, ki vodi z nižje stopnje zavesti na višjo.

Kaj je videla Violeta Bulc tistega jutra? Na najnižji stopnji so hierarhični sistemi, ki jim načelujejo avtokrati. To je avt. Nato so tu t. i. "flat structures": organizacije brez vmesnikov, pod vodstvom modernih menedžerjev. To je še vedno aktualno: tako npr. delujejo mnoge sodobne politične stranke, osredotočene na karizmatičnega voditelja. To so arhetipski heroji, pravi Bulčeva: njihov čas mineva, zdaj namreč živimo v obdobju mreženja avtonomnih posameznikov.

Toda pozor, na vidiku je že prehod na četrto, najvišjo stopnjo zavesti – nova stopnica na Jakobovi lestvi v družbena nebesa.

Novo dobo, ki jo oznanja Bulčeva, bodo zaznamovali "izzivi, modrost in življenjska energija" (vidite: gospa le nekaj ve o energetiki). V njej se bo družba organizirala po sistemu "pajkove mreže", neformalnih skupin, med katerimi se bodo informacije pretakale prek intuicije. Voditelji ne bodo več figure avtoritete niti karizmatični motivatorji, temveč diskretni, visoko etični posamezniki v stiku z višjo stopnjo zavesti. Njihova naloga bo zgolj ta, da "držijo prostor", znotraj katerega lahko posamezniki, organizirani po principu pajkove mreže, "fokusirano izvajajo svoje dejavnosti".

Zveni znano? Seveda: tu imamo opraviti z ideologijo Stranke Mira Cerarja v destilirani obliki.

Prevedimo v politični jezik: po obdobju avtokratskega komunizma je nastopila "doba herojev" (Drnovšek, Janša in Pahor, karizmatični voditelji široko razvejanih strank), ki pa jo je zasenčila neoliberalna logika prosto povezujočih se atomiziranih posameznikov. A glej: že vzhaja nova doba. Že je tu je novi tip voditelja, čigar naloga je, kot pravi Bulčeva, da "vliva energijo v mrežo" (energize the grid).

Naenkrat postano jasno tudi bizarno ime, ki si ga je izbrala vladajoča stranka. Miro Cerar je tisti, ki "drži prostor", znotraj katerega se razvija struktura prostega pajkovskega mreženja. To mreženje nima vnaprej začrtane smeri, sledi intuiciji in improvizaciji, zato je nesmiselno govoriti o ideologiji in programih. Gre dobesedno za "stranko Mira Cerarja".

SMC: Slovenija Mira Cerarja To ne pomeni, da Miro Cerar "vodi" svojo stranko. On zgolj služi kot njen princip, ime, najvišja referenca organsko razvijajoče se strukture prosto povezujočih se interesnih skupin. Če prav pomislimo, bi celotna Slovenija morala postati ena velika SMC, "struktura Mira Cerarja", ki bi se povezovala v višje spiralne strukture …

Bulčeva pravi, da lahko prav Slovenija, zaradi svoje tradicije, postane model novega razvoja človeških struktur. Navsezadnje tak način organiziranja pri nas ni brez precedensov. Spomnimo se na Socialistično zvezo delovnega ljudstva, ki je koordinirala "pluralizem samoupravnih interesov". Ni naključje, da Bulčeva s precejšnjo naklonjenostjo gleda na nekdanji samoupravni sistem.

Kje je problem? Še pomnite Drnovškovo Gibanje za pravičnost in razvoj? Pobuda je temeljila na podobnih ideoloških predpostavkah. Mnogi so se tedaj čudili predsednikovi preobrazbi iz sivega birokrata do barvitega guruja.

A pomislimo: kaj imajo skupnega bančni uradnik, tehnokrat in razsvetljeni modrec? Vsi trije so zunaj sfere demokratične preverbe; nihče od njih ne polaga računov državljanom; za vse tri se pričakuje, da se izogibajo političnim konfliktom.

Zdaj pa predlagam majhen miselni eksperiment: Ali smo morda kdaj že slišali za sistem, ki si prizadeva za ukinitev družbenih konfliktov, ki družbo dojema kot organsko celoto in poudarja njeno harmonično rast, ki politični sistem razume kot konglomerat korporacij, ki postavlja enačaj med biologijo in sociologijo ter med državnimi in podjetniškimi strukturami, ki gradi kult voditelja, uvaja posvetno religijo in gradi mistično duhovnost, povzdiguje intuicijo, fascinirano z okultizmom, ki svoj vzpon razglaša za začetek nove dobe?

Fašizem s človeškim obrazom? Naj na to vprašanje namesto mene odgovori oseba, ki je ne bremeni sum a priori antipatije do slovenske levice – Slavoj Žižek.

Violeta Bulc se v svojih teorijah eksplicitno navezuje na vrednote azijskih filozofij. In res: ko je Žižek obiskal Kitajsko, so mu tam predstavili teorijo "harmoničnega razvoja kapitalizma z azijskimi vrednotami", ki je imela več kot eno podobnost z jutranjo vizijo Violete Bulc. "Zanimivo," je odvrnil filozof. "Podoben sistem smo v Evropi že imeli. Rekli smo mu – fašizem."

Sam bi dodal: na podlagi te izkušnje je Zahod utrdil svojo zavezo liberalni demokraciji. Mi smo mu sledili s polstoletno zamudo. Smo omagali že pri prvi krizi? Se tudi mi, podobno kot sosedje Madžari, nostalgično obračamo na Vzhod?

Obrat k Zahodu! Ne, gospa Bulc: politična skupnost ni podjetje, institucije pravne države niso velike družine, država ni občestvo, ki utripa skupaj z Materjo Zemljo! Ko enkrat izgubimo ta razlikovanja, smo na dobri poti v mehki avtoritarizem.

Politika ni ezoterika: kdor jo obravnava na tak način, ustvarja meglo mistifikacije, v kateri lahko interesne skupine, ki jih nihče ni izvolil, "po principu pajkove mreže fokusirano nadaljujejo" s parazitskim grabežem države.

Da ne bo pomote: za razliko od nekaterih spletnih prerokov ne verjamem, da je Slovenija zdrsnila v "režim", "restavracijo komunizma" ali kaj podobnega. Bojim pa se, da nas bo oddaljevanje od zahodnih demokratičnih zgledov, tako v politični misli kot praksi, privedlo do izgube nedotakljivosti pred novimi avtoritarnimi populizmi. Z leve ali desne.

Cerarjeva šamanka kliče duhove Vzhoda. Sam bi rad pozval k razumu Zahoda.