Vsestranski mladenič, ki povezuje v tujini izobražene Slovence

Dejstvo je, da je včasih pogovor z mladimi, zanimivimi in perspektivnimi ljudmi navdihujoč. In dejstvo je, da Slovenci vsekakor imamo ljudi, ki našo malo državo v tujini zastopajo več kot solidno.

Kakšna je (študijska) pot Igorja Cesarca? Po opravljeni mednarodni maturi na bežigrajski gimnaziji se je odpravil na dodiplomski študij na London School of Economics (LSE) v Veliki Britaniji. Po končanem študiju je več let delal v finančnem sektorju v Londonu, in sicer za ameriško investicijsko banko Morgan Stanley.

Nato je na London School of Economics tudi magistriral, in sicer najprej iz ekonomije, nato pa še iz ekonometrije in matematične ekonomije. Že v času magisterija je na LSE delal tudi kot asistent.

Igor pa je dejaven tudi v civilni družbi, v Veliki Britaniji je bil predsednik združenja slovenskih študentov na LSE ter poverjenik British-Slovene Society, od decembra 2013 pa je tudi predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev – VTIS.

VTIS – društvo, ki povezuje in zastopa interese tistih, ki študirajo v tujini Društvo v tujini izobraženih Slovencev oziroma Društvo VTIS je bilo ustanovljeno decembra 2013 v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije.

Namen društva je predvsem, da povezuje in zastopa interese slovenskih državljank in državljanov, ki so se v okviru visokošolskega študija izobraževali oziroma opravljali raziskovalno dejavnost na univerzah in drugih ustanovah v tujini.

"Želimo delovati v interesu celostnega spodbujanja izobraževanja za splošno dobro in blaginjo," izpostavi predsednik društva, ki si prizadeva spodbujati medsebojno sodelovanje slovenskih strokovnjakov, ki delujejo v tujini, in njihovo sodelovanje z izobraževalno-raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom v Sloveniji in tujini.

Društvo prav tako želi sodelovati pri oblikovanju izobraževalnih in raziskovalnih programov v Sloveniji z uporabo izkušenj in najboljših praks iz tujine, prizadeva pa si tudi sodelovati pri oblikovanju pogojev za prenos znanja v tujini izobraženih Slovencev.

Na kratko: predstavlja in poskuša približati študij ter raziskovalno dejavnost v tujini tistim, ki jih to zanima.

Odločitev za tujino? Dolgoletna želja, ki se je uresničila. Igor pripoveduje, da je v tujino odšel že pred desetimi leti, torej ni šlo za odločitev zaradi razmer v državi, ampak je bila to njegova dolgoletna želja.

Prav zaradi možnosti odhoda v tujino se je tudi odločil opravljati mednarodno maturo, ki je bila odlična odskočna deska za vpis na dodiplomski študij v Veliki Britaniji. Kot glavne razloge za odločitev pa Igor navaja "željo po kakovostni izobrazbi na eni izmed vodilnih svetovnih univerz, boljše možnosti za zaposlitev, kjer bi lahko to izobrazbo dopolnil tudi s praktičnimi izkušnjami, in pridobitev življenjskih izkušenj v mednarodnem okolju, ki so v današnjem globaliziranem svetu nepogrešljive."

V tujini je ustaljena praksa, da delaš ali študiraš tudi med vikendom Kako poteka dan v tujini, je po Igorjevih besedah predvsem odvisno od tega, s čim se človek ukvarja. Ko je bil recimo v Londonu, je delal v investicijskem bančništvu in je vstal pred šesto uro zjutraj, da je bil pred sedmo že na delovnem mestu. Kmalu po sedmi uri je sledil jutranji sestanek s sodelavci, potem pa celodnevno delo na finančnih trgih – stik z vodilnimi podjetji, skladi in drugimi institucionalnimi strankami, trgovanje na trgih vrednostnih papirjev in valut ...

To delo je potekalo nekje do šeste oziroma sedme ure zvečer, torej običajno okoli 12 ur na dan. Zvečer je navadno sledila večerja s prijatelji ali pa kakšna športna dejavnost. Kot dodaja, so bili vikendi večinoma prosti, vendar pa je moral biti vedno – tudi ponoči – dosegljiv, v primeru da so iz drugih pisarn banke v Hongkongu ali New Yorku potrebovali kakšne nujne informacije.

Po vrnitvi v akademske vode, Igor namreč dela doktorat, pa je urnik nekoliko bolj umirjen, "vendar po vloženem trudu primerljiv, po strokovni zahtevnosti pa presega delo v finančnem sektorju". Igor zase pravi, da je večerni tip človeka, pogosto dela pozno v noč, zato zjutraj nekoliko pozneje vstane, nato pa sledijo obveznosti na fakulteti: predavanja, seminarji, pedagoško delo z dodiplomskimi in magistrskimi študenti in pa seveda tisto, kar je najbolj bistveno: raziskovalno delo.

Praviloma dela tudi med vikendom, vendar nekoliko manj kot med tednom. "Delo med vikendom je povsem ustaljena praksa za doktorske študente, ni pa neobičajno niti za same profesorje," pojasnjuje Igor.

V tujino da ali ne? "Mladim bi pot v tujino sicer svetoval, vendar ne za vsako ceno, saj v Sloveniji še vedno obstajajo dobre možnosti za karierno in osebno udejstvovanje," odgovarja Igor, ki bi tistim, ki v tujini prepoznajo dobro priložnost, prav gotovo svetoval, da temu sledijo in odidejo v tujino vsaj za nekaj časa.

"Tako si lahko pridobijo neprecenljive izkušnje, s katerimi potem ob morebitni vrnitvi v Slovenijo lahko obogatijo svoje okolje," konča naš sogovornik.