Ste za Zelemenjavo?

Poklicna pot Darje Fišer se vije daleč stran od vrtičkov, njiv, motike in vrečic s semeni zelenjave. Je docentka na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer svoje znanje in raziskovalni duh usmerja v računalniško jezikoslovje, natančneje leksikalno semantiko. V vrtnarjenje jo je zaneslo naključje ali pa tudi ne, saj se je med zelenje zatekla, ko je po končanem doktoratu potrebovala oddih od računalnika.

"Od takrat pa moje navdušenje samo še raste," pravi Darja. Rastejo pa tudi njeni posevki in, metaforično in zares, njene ideje. Čeprav je do nedavnega vrtnarila bolj za dušo in le na domačem balkonu, je iz začetne sprostitve v nekaj sezonah zrasel zanimiv ter vedno bolj prepoznaven projekt – Zelemenjava.

Iz domače kuhinje na dvorišča in parke Začelo se je tako, da Darja kar naenkrat ni vedela, kam s presežkom semen in sadik. Sprva jih je podarila prijateljicam, s katerimi so se nekega večera dogovorile in si izmenjale nekaj vrečic. Že prihodnjo sezono so se spet srečale z istim namenom. "Za naša druženja so počasi izvedeli tudi drugi znanci, ki so vsi želeli sodelovati, zato smo se iz domače kuhinje preselili v KUD France Prešeren v Ljubljani, nato pa na povabilo ekipe ProstoRož v park Tabor, kjer smo poleg semen in sadik začeli izmenjevati tudi pridelek, recepte in izkušnje."

Darjin balkonski in okenski vrtiček se je vmes prestavil na grede, ki ji jih je odstopil sosed, letos pa je svoj mali vrtiček zasadila tudi v novi vrtičkarski koloniji za Botaničnim vrtom v Ljubljani. Da v svojem navdušenju nad vrtičkanjem sredi urbanega okolja ni sama, je Darja hitro spoznala, saj je bilo zanimanja za njeno pobudo izmenjave vedno več. Ideja se je širila od ust do ust, po elektronski pošti, kmalu pa tudi prek družbenih omrežij in tradicionalnih medijev.

Ti meni dve bučki, jaz tebi glavo solate Pogoji izmenjave so preprosti, določita pa jih kar menjalca sama: na primer dve bučki za eno glavo solate, štejejo pa tudi semena, sadike, sokovi, marmalade, knjige o vrtnarjenju, recepti in podobno, izogibajo se le zamenjavam za denar.

Ena od ključnih prednosti Zelemenjave je tudi to, da povezuje vse družbene skupine, ne glede na starost, spol, izobrazbo in status, saj se na vrtu vsi spopadamo z enakimi težavami in se veselimo podobnih uspehov, razmišlja Darja in doda: "Pred kratkim pa se je na Zelemenjavi pojavila tudi pobuda, da udeleženci odvečen pridelek podarijo tistim, ki vrta nimajo in si nakup kakovostne zelenjave in sadja težko privoščijo. S to potezo po eni strani pomagamo ljudem v stiski, po drugi pa pripomoremo k zmanjševanju količine zavržene hrane."

Zelemenjava v vsa slovenska mesta! "Odziv vseh, ki za Zelemenjavo slišijo ali se je udeležijo, je izjemno pozitiven, spodbudne besede prihajajo od vsepovsod, kar me je zelo presenetilo in razveselilo," pripoveduje Fišerjeva, ki prav po lepem odzivu sklepa, da je ljudem blizu preprosta in univerzalna ideja o izmenjavi vrtnih presežkov in tudi, če ne predvsem, prijetnem druženju na javnih površinah. "V časih, ko zdrava prehrana, samooskrba, ohranjanje domačih semen in skrb za okolje tudi pri nas postajajo vse pomembnejše teme, se Zelemenjava razvija v eno od gibanj, ki združuje vse te cilje."

Zelemenjavi se lahko v živo pridružite že 24. 8. v parku Tabor in odkrijete zanimivo tržnico pridelkov in izkušenj. V prihodnje se bodo prostovoljci in navdušenci z Darjo na čelu trudili someščane navdušiti, da si na okenskih policah, balkonih, terasah ali gredicah ustvarijo svoje oaze zelenja, ki bodo polepšale bivanje v mestu in tudi izboljšale kakovost jedilnika. Morda bodo idejo posvojila tudi druga mesta, nove navdušene lastnike pa bodo morda našli tudi zapuščeni vrtovi, si je za konec še želela pobudnica Zelemenjave.