"Mama", ki dva tisoč otrokom omogoča sproščeno življenje

Marija Šterbenc se zadnjih 15 let popolnoma predaja družini, a ne le svoji, temveč družinam v stiski, ki so se pridružile Ustanovi Anin sklad, tega so leta 1998 ustanovile slovenske redovne skupnosti. Ustanovo je na noge postavila in jo že vsa leta vodi Šterbenčeva, ki brez opore – svoje družine – ne bi zmogla.

"Vsak pričakuje, da mama dela za svoje otroke. A če otroci s tem rastejo in ti pomagajo, potem to ni nobena težava," pravi mati štirih otrok.

Mesečno razdelijo 15 tisočakov Ustanova je prvo leto združevala 25 družin, drugo leto 50, po 15 letih jih je v skladu okoli 370, od tega jih 150 prejema redno mesečno denarno pomoč. Družina s štirimi otroki in manj prejema 80 evrov, tista, v kateri je od pet do deset otrok, 100 evrov, družina z deset ali več otroki pa 200 evrov mesečne denarne pomoči.

"Ta prispevek številnim pomaga premostiti začetek meseca. Mame me pogosto me kličejo in sprašujejo, kdaj bo nakazano, ker nimajo več niti za kruh," pripoveduje Šterbenčeva. Skupno sklad mesečno razdeli 15 tisoč evrov. "To ni majhna vsota, zame, ki to urejam, je velik zalogaj."

"Pomagamo jim ostati nad vodo" Poleg redovnih skupnosti velikim družinam v stiski pomagajo posamezni darovalci. "Večina je tistih, ki darujejo malo od svojega," le redke pa so svetle izjeme, s katerimi imajo sklenjene donatorske in sponzorske pogodbe, pravi Šterbenčeva. Število darovalcev je sicer kriza precej oklestila, še pred tremi leti so imeli 700 rednih darovalcev, zdaj jih je 420.

Kljub temu da kriza kaže svoje zobe, v Aninem skladu sredstev niso zniževali, saj je tudi pri družinah kriza večja. "Če že pomagamo, pomagajmo tako, da tiste, ki jim pomagamo, držimo nad vodo," pravi Šterbenčeva. Da bi sredstva med družine razdelili čim bolj pravično, ustanova sodeluje s centri za socialno delo, župnijami, Slovensko Karitas, Rdečim križem, saj le tako dobijo celotno sliko socialnih razmer v družinah.

"Nemogoče je končati" Materialna podpora ni vse, kar družine dobijo v Aninem skladu. Pomagajo jim tudi pri iskanju zaposlitve, študentskega dela, jih vključujejo v prostovoljstvo, prek Družinske pobude jih informirajo o spremembah zakonodaje in pravicah, ki jim pripadajo. Kar pa se Šterbenčevi zdi najpomembnejše, je, da družinam dajejo moralno podporo ter jim omogočijo medsebojno druženje. Trikrat na leto imajo večja srečanja, na katerih otrokom pripravijo delavnice in športne igre, staršem pa predavanja. Ker se družine poznajo, si med seboj tudi same pomagajo in si izmenjujejo rabljene stvari.

Mariji Šterbenc to delo prinaša dodatno energijo, veselje, hvaležnost in notranji mir. Nekajkrat je že pomislila, da bi zgodbo končali, ker ni več denarja, a se vedno najde nekdo, ki jo podpre in potegne naprej. "Vidim, da je to nemogoče končati," pravi.