Kako bodo organski odpadki postali gorivo za avtomobile

Mladi slovenski znanstveniki vedno znova dokazujejo, da se lahko uvrstimo v sam svetovni vrt, čeprav smo majhna država. To sta pred kratkim dokazala tudi dijaka Aleš Zupančič iz gimnazije Novo mesto in Jaka Šikonja iz gimnazije Črnomelj.

Z Olimpijade mladih raziskovalcev GENIUS 2014, ki je potekala v New Yorku, sta se namreč vrnila z zlatim odličjem za projekt z naslovom The possibility of producing hydrogen from biodegradable waste (Možnost pridobivanja vodika iz biološko razgradljivih odpadkov).

Rezultat poglobljenega prebiranja znanstvenih člankov Kot sta pojasnila 18-letna dijaka, sta nad naravoslovjem in laboratorijskim delom navdušena že vse od osnovne šole. Veselje do znanosti pa sta unovčila za prav poseben projekt, kjer sta s pomočjo bakterij iz biološko razgradljivih odpadkov pridobila plinsko zmes vodika in ogljikovega dioksida, ki sta jo nadalje uspešno uporabila za pridobivanje elektrike pri sobni temperaturi s pomočjo gorivnih celic.

"Gre za uporabo organskih gospodinjskih odpadkov (ostanki hrane, ki jih zmeljemo) pri proizvodnji vodika z uporabo inokuluma (bakterij iz čistilnih naprav) in posledično pridobivanje električne energije," je pojasnil Jaka.

Do spoznanj sta prišla ob prebiranju znanstvenih člankov s tega področja. Izvedela sta, da se da iz organskih snovi pridobivati vodik, to ugotovitev pa sta posplošila na organske gospodinjske odpadke. Nato sta ugotovila še, da je z gorivno celico mogoče neposredno pretvarjati vodik v električno energijo.

Možnost je tudi postavitev elektrarne Kaj pa to pravzaprav pomeni in čemu bi to koristilo? Kot sta pojasnila Jaka in Aleš, je vsakdanji primer, na katerem lahko predstavita uporabnost svojega projekta, ta, da bi v prihodnosti lahko na primer zjutraj v avtomobil natočili zmlete ostanke hrane od prejšnjega dne in se s tem gorivom odpeljali na delo.

"Možnost je tudi postavitev elektrarne, ki kot surovino uporablja organske odpadke," je še pojasnil Jaka.

Večmesečno delo Pri projektu sta delala tri mesece v laboratoriju, nato sta mesec dni pisala slovensko različico naloge, sledilo pa je še prevajanje v angleški jezik, ki je trajalo pol meseca. Po nekaj dopolnitvah je bila naloga, vredna zlata, pripravljena.

Čeprav sta verjela v svojo idejo, pa nista pričakovala, da bosta čez lužo dosegla takšen uspeh. Menila sta, da bosta dobila bron, upala na srebro, o zlatu pa nista upala niti sanjati. "Občutkov po prejemu zlatega odličja se ne da opisati, v ospredju pa sta veselje in zadovoljstvo z opravljenim delom," je povedal Jaka.

Izdelala tudi poslovni del naloge Poleg znanstvenega dela naloge sta dijaka izdelala tudi poslovni del, kjer sta dokazala dobičkonosnost raziskovalne dejavnosti. "Poslovni del sva pripravila sama s pomočjo ekonomske fakultete, vendar poslovni načrt obsega samo ključne stroške in ga bi bilo treba še dopolniti pred realno izvedbo," sta pojasnila.

Tako Jaka kot Aleš nameravata še naprej ostati aktivna na področju naravoslovja. Jaka sicer trenutno uživa na počitnicah, Alešu pa znanstvena žilica ne da počitka, saj trenutno končuje neki drug projekt.