Sreda, 26. 9. 2018, 17.29
5 let, 7 mesecev
Popravek zatrjevanih napačnih navedb in prikaz nasprotnih dejstev: Kaj je Pahorjev kandidat za guvernerja počel na jahti srbskega tajkuna?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,27
1
V zvezi s člankom Kaj je Pahorjev kandidat za guvernerja počel na jahti srbskega tajkuna?, ki je bil na Siol.net objavljen dne 25. septembra 2018, smo od Primoža Dolenca prejeli prikaz nasprotnih dejstev. Prikaz objavljamo v obliki, kot smo ga prejeli, brez uredniških in lektorskih posegov.
V članku navajate, da se je po informacijah več virov viceguverner v obdobju konference v Budvi leta 2016 sestal tudi z Jeleno Galić, izvršno direktorico AIK Banke, ki je 10 dni pozneje dobila dovoljenje Banke Slovenije za povečanje lastniškega deleža v Gorenjski banki do 20 odstotkov in v nadaljevanju članka, da v Banki Slovenije mojega srečanja z Galičevo v Črni gori niso ne potrdili ne zanikali.
Vaša navedba je neresnična, tako glede srečanja z Jeleno Galić, kar sem vam izrecno pojasnil v odgovoru na postavljena vprašanja 24. 9. 2018, ki ga sicer povzemate v nadaljevanju – dopuščene možnosti vljudnostnega pozdrava namreč nikakor ni mogoče enačiti z očitkom o srečanju z Jeleno Galić in/ali Miodragom Kostićem na jahti, ki ga v celoti zanikam.
V članku nadalje neresnično navajate tudi, da naj bi obisk na Kostićevi jahti v Banki Slovenije prijavil kot lobistični stik. Navedeno ne drži, srečanja v smislu lobističnega stika nisem prijavil, ker ga tudi ni bilo.
Nadalje so neresnične tudi navedbe, da je AIK Banka 10 dni pozneje dobila dovoljenje Banke Slovenije za povečanje lastniškega deleža v Gorenjski banki do 20 odstotkov, kot tudi, da ji je Banka Slovenije pomagala odpreti vrata v osmo največjo slovensko banko. Kot že večkrat pojasnjeno, je za oceno primernosti imetnikov kvalificiranih deležev v skladu s točko (c) prvega odstavka 4. člena Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko, pristojna ECB. ECB to nalogo opravlja v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi.
Končno pa je neresnična tudi navedba, da imam velik vpliv na odločitve Banke Slovenije. Organa odločanja v Banki Slovenije sta v skladu z Zakonom o Banki Slovenije guverner in Svet Banke Slovenije. V skladu z 31. členom ZBS-1 namreč o zadevah, ki so na podlagi tega ali drugih zakonov v pristojnosti Banke Slovenije odloča Svet Banke Slovenije. Odločitev Sveta Banke Slovenije je sprejeta, če zanjo glasujejo vsaj trije člani.
dr. Primož Dolenc,
namestnik guvernerja
1