Četrtek, 13. 10. 2022, 7.47
10 mesecev, 2 tedna
VSAK NAKUP ŠTEJE
Živa iz Prlekije, ki je na krožnikih Slovencev čez vse leto
Okusno, kakovostno, raznoliko. Njihovi pridelki nastajajo v objemu Prlekije, obsijani s soncem in pripeljani le malo kilometrov. Predstavljajo zgodbo, ki govori o odnosu do hrane, okolja in kuhinje. Predstavljajo pa tudi vaš pečat in vašo ljubezen do jedi. Do domačega. Obiskali smo edinstveno slovensko podjetje Panorganix, ki v veliki meri skrbi, da imamo tudi slovenski kupci slovensko zelenjavo na voljo skozi vse leto. Gonilna sila družbe, Mario Kurtović, se je kmetovanja lotil na sodoben in do okolja prijazen način, za svoje delo je leta 2016 med drugim prejel naziv mladi podjetnik leta. V podjetju se zavedajo, da brez domačih kupcev ni domačih kmetij in da so nakupne navade ljudi in investicije v lokalne ponudbe pri trgovcih še kako pomembne.
Zakaj kupovati lokalno pridelano prehrano? V prvi vrsti zaradi znanega porekla, zaradi dodatnih zaposlitev v državi, podpore slovenskemu gospodarstvu, kmetijstvu, krajših transportnih poti izdelkov, ki se v končni fazi kažejo v boljši kakovosti hrane. Vse to so razlogi, zaradi katerih je vredno podpirati slovensko lokalno pridelavo.
Panorganix je sodobno pridelovalno podjetje, katerega zgodba se je začela s česnom (Česnek, op. p.), danes pa imajo široko ponudbo različnih izdelkov. V svojih pridelovalnih procesih sledijo sodobnim trendom prehrane in si prizadevajo za do okolja prijazno pridelavo vrtnin. Podjetje je prav tako pionir v prodaji t. i. živih izdelkov, ki so pakirani v posebni biorazgradljivi embalaži. Poudarek dajejo na Zdravo okolju, zdravo človeku. Zavedajo se, da kljub kakovostnim pridelkom v tej zgodbi niso sami. Poleg zavednega kupca potrebujejo tudi prav takega poslovnega partnerja.
Podpora domačemu
V Mercatorju se zavedajo, kako pomembno je izbrati domače in podpirati samooskrbno gospodarstvo. Zato kot največji partner slovenskemu podeželju, pridelovalcem in kmetijskim zadrugam letno odkupijo za več kot 500 milijonov evrov blaga, daleč največ pri nas.
S svojimi partnerji iz vseh krajev Slovenije se tako skozi vse leto trudijo, da imamo kupci na njihovih policah vedno na izbiro čim večje število domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov, s katerimi prinašajo slovensko kakovost v naše domove. Tudi z edinstvenimi pridelki podjetja Panorganix.
Razlika v primerjavi s tujino
V podjetju Panorganix so začeli s pridelavo česna. "V tistem času je bil tudi Mercator tisti, ki nam je odprl pot s prvimi omogočenimi dobavami. Nato smo se lotili pridelave ameriških borovnic. Danes imamo kar deset hektarjev ekoloških nasadov ameriških borovnic. Pridelujemo tudi fižol, različna zelišča, ki se prodajajo v lončku ali pa tudi odrezana. Naš največji in najpomembnejši izdelek pa je seveda naša solata – solata Živa, ki se prodaja skupaj s korenino, kot tudi solata v rinfuzni obliki, brez korenin. To so naši glavni izdelki. V prihodnje bomo v našo prodajno ponudbo dodali še motovilec, špinačo, ampak načeloma so solatnice tiste, kamor smo najbolj usmerjeni. To je tisto, kar znamo najbolje delati, in dejansko se usmerjamo v to smer v smislu večanja količin in izboljšanja kakovosti," razlaga Niko Miholič, vodja prodaje v Panorganixu.
Njihov cilj je vedno bil, da slovenskemu trgovcu in slovenskemu kupcu ponudijo lokalno pridelano solato. Kot pravijo, se zavedajo, kakšne so prednosti njihovih pridelkov v primerjavi s solato, ki prihaja iz Španije ali Italije. Vedo, v kako slabih in nezdravih pogojih se prideluje zelenjava v španski Almeriji in na jugu Italije. Na neki način jih je tudi to spodbudilo, da so skušali zadevo urediti drugače. Želeli so povečati samooskrbo s solato v Sloveniji. S sistemom, ki so ga vpeljali, je to mogoče. Visokotehnološki rastlinjak so zgradili letos, predstavlja pa najsodobnejši tovrstni rastlinjak, ki jim (in s tem tudi vsem kupcem) omogoča, da so solate pridelane skozi vse leto. Pri nas. V Sloveniji.
Prva tovrstna pridelava v tem delu Evrope
Mario Kurtovič, je prvi pridelovalec v srednji Evropi, ki je investiral v hidroponsko vzgojo solat in zelišč v lončkih. S svojimi idejami in delom so v podjetju tako rekoč dvignili slovensko prehransko varnost. Pridelki so na voljo vedno sveži in skozi vse leto. Vse do idej in izvedbe podjetja Panorganix je Slovenija imela višjo stopnjo preskrbnosti z zelenjavo zgolj čez glavno pridelovalno sezono, to je od maja do oktobra. Zunaj sezone pa slovenskih pridelkov zelenjave praktično ni bilo oziroma je obstajala v minimalnih količinah, kar ni bilo dovolj za veleprodajo. Prve ideje za naložbo je Mario Kurtović dobil na obisku Belgije in Nizozemske, kjer so v tehnologiji hidroponike zelo napredni.
"V rastlinjaku uporabljamo recikulacijski sistem, sistem premičnih žlebov, kjer voda, ki jo dobimo iz vrtine, kroži v sistemu. Naše solate se namakajo na dnevni ravni, korenine jo vzamejo ravno toliko, kolikor je potrebujejo. Preostala voda iz namakanja pa gre v recirkulacijo. Mi ohranimo 95 odstotkov vode, zaradi tega nimamo odpadnih voda. Dodatna prednost dela v kontrolirani atmosferi je tudi izredno zmanjšana poraba pesticidov (v nujnosti uporabljajo zgolj ekološke pripravke) in tudi zaradi tega je izdelek primernejši za končnega kupca," razlaga Niko Miholič.
Prednosti kontrolirane atmosfere rastlinjakov
Solatnice pridelujejo tudi pozimi, ko je zunaj ogromen minus. "Rastlinjak ogrevamo z lesnimi sekanci, nameščene imamo LED- in HPS-luči, ki dejansko dajo tisto dodatno energijo, dodatno svetlobo, da lahko solate rastejo tudi zunaj sezone. Način pridelave nam omogoča, da na kvadratnem metru pridelamo veliko več solate kot na zunanjih površinah. Zunanje površine so seveda pod vplivom vremenskih razmer, toče, neurij, česarkoli, zaradi tega pridelovalci zunaj velikokrat ne morejo pobirati solate, ko bi jo mogli ali pa ko jo trgovec potrebuje. Ker mi delujemo v kontrolirani atmosferi rastlinjakov, tudi če so zunaj dež, sneg, neurje, pri nas solata raste in se lahko seveda tudi prideluje. Na ta način smo lahko dvignili samooskrbo za zelo ogromen odstotek, ker solato pridelujemo skozi vse leto in slovenski kupci niso več vezani samo na domačo sezonsko pridelavo. Interes vsakega trgovskega sistema je, da mu dobavitelj zagotavlja kontinuirano dobavo, in to je tisto, kar mi omogočamo. In to je tudi naša prednost," meni Niko Miholič.
Celoten proces od začetka do konca – vse se zgodi v podjetju Panorganix. "Mi ne kupujemo sadik iz tujine. Celoten proces, celotno zadevo, celotno pridelavo izvedemo tu, pri nas, v naših rastlinjakih. Živa je solata, ki jo korenine spremljajo od Prlekije vse do krožnika. Vse, kar pridelamo zjutraj, vse, kar poberemo zjutraj, gre še isti dan v kombi oziroma v naš tovornjak in še isti dan do skladišč Mercatorja, ta pa že naslednje jutro pridelke porazdeli po trgovinah. Tu ima Slovenija prednost, saj je majhna in so transportne poti kratke. Zaradi tega lahko seveda naš pridelek potuje manj časa kot tisti iz Španije in Italije. Recimo zgolj 180 kilometrov ali pa 200 kilometrov do okolice Ljubljane, kjer gre potem seveda ta pridelek do vseh manjših trgovin. To je izredno pomembno. Danes se stavi predvsem na zmanjšanje ogljičnega odtisa in z zmanjšanjem transportnih poti to lahko dosežemo," ocenjuje.
Brez tradicionalnega dela ne gre
Kljub najnovejši mehanizaciji številna dela opravljajo tradicionalno. "Tu nastopijo naši pridni sodelavci, ki čistijo solato, jo pregledajo, da je res najlepša, da je kakovostna, da nima bolezenskih znakov. In takšno solato potem tudi dajo v zaboje in spakirajo. Mi kupimo substrat, kupimo seme, naši sodelavci solato posejejo, jo dajo v kalilnico za določen čas, da seme čim prej vzkali. Ko je koreninski sistem dovolj razvit, da ga voda lahko doseže, solate postavimo na mize. V določenem obdobju, v poletju manj, pozimi več, solata potuje od manjših sadik do konca linije, kjer je solata pripravljena ali da se proda kot živa ali pa se jo odreže od korenin in se jo proda kot rinfuzno solato," razlaga Niko Miholič.
Dodaja: "Mercator je videl naše delo, Mercator je to podprl in na ta način smo se dogovorili, da bomo prvega oktobra začeli v vse večje Mercator centre dobavljati našo slovensko kristalko in našo slovensko mehko solato. Tako Mercatorju ne bo več treba iskati solate iz tujine. Trenutno smo se z Mercatorjem dogovorili, da pokrijemo vse potrebe po slovenski solati, da ne bo več treba solate iz tujine uvažati takrat, ko ni slovenske solate. To pomeni, da bo Mercator dejansko imel stoodstotno samooskrbo solate in bo slovenskemu kupcu lahko ponudil slovensko solato skozi vse leto."
Zavedanje, ki se krepi
V zadnjih letih se je zavest o kupovanju lokalnega precej dvignila. Sogovornik poudarja, da se je zavedanje za nakup lokalnih pridelkov začelo krepiti po letih 2011, 2012, 2013. "Zavedanje o pomenu lokalne hrane in lokalnih pridelovalcev je pri nas v tem trenutku zelo visoko in še narašča. Ljudje so pripravljeni dati kakšen cent več za lokalno pridelano zelenjavo in sadje. In to nas seveda veseli. Opažam sicer, da je v Sloveniji ta trend morda celo večji kot v sosednjih državah, razen morda v Avstriji, ki je v tem kontekstu res alfa in omega. Trend naraščanja zavesti se dogaja tudi po zaslugi trgovskih sistemov, ki so dejansko videli, da je to tisto, kar imajo ljudje radi. Tudi ministrstva in vsi udeleženci, ki so vezani na to verigo, so ugotovili, da podpora lokalnemu pomeni tudi podporo domačemu gospodarstvu, zaposlitvam, pomeni tudi krajše transportne poti. Pomembno je, da se je kmetijstvo zbudilo in je začelo vlagati, ne samo v poljedelstvo, ampak tudi v sadje in zelenjavo, predvsem zelenjavo. Kajti tu je največji problem, tu imamo najnižjo samooskrbo, ki pa se iz leta v leto povečuje. Dokler bodo ljudje povpraševali po lokalno pridelani zelenjavi, do takrat jo bodo seveda kmetje tudi pridelovali. Če bomo tudi v prihodnje šli v to smer, bo vedno več kakovostnih pridelkov in tudi kmetijska gospodarstva se bodo zato lahko razvijala," razmišlja Niko Miholič.
Pogoji za dolgoročni uspeh
Da lahko ta sistem dolgoročno vzdrži, je potreben uspešen, sklenjen krog. "Prvi pogoj je, da imamo zavednega kupca. Kupec se mora zavedati prednosti slovenskega porekla in domače zelenjave, zakaj jo je bolje kupovati kot tisto iz tujine. Moramo imeti pridelovalca, ki seveda investira in vloži ves svoj trud, da lahko pridela kakovosten pridelek. A brez trgovca, ki vse združi, ne gre. Trgovec je tisti, ki mora imeti dober odnos tako s pridelovalcem kot s kupcem ter z njimi tudi pravilno komunicirati, zakaj je lokalna pridelava bolj kakovostna kot tista iz tujine. Če se ta krog sklene, potem imamo uspešno zgodbo. Brez podpore trgovskih sistemov, kot je Mercator, to ne bi bilo mogoče. In ko imaš na drugi strani podporo trgovca, je lažje delati. Ko se lahko z njim pogovoriš o tem, kaj je tisto, kar trgovec išče, kaj je tisto, kar kupec išče … Seveda se pridelava na podlagi tega lahko prilagodi," meni sogovornik.
Dobri odnosi osnova za vse
Podjetje Panorganix je najbolj ponosno na razvoj v zadnjih letih. "Najpomembneje je to, kar delamo doma, da vlagamo, investiramo in skrbimo, da na koncu slovenskemu kupcu, slovenskemu potrošniku ponudimo najkakovostnejšo zelenjavo, najkakovostnejše pridelke. Nadaljnja vizija podjetja je ohraniti kakovost in še povečati pridelavo. Panorganixov cilj je postati lokalen vsepovsod, ne samo v Sloveniji. Zato postavljamo rastlinjake v posameznih državah, saj bi vsepovsod radi predstavili kratke transportne poti, lokalno pridelavo, svežino. In to je tisto, kar bomo tudi naredili v prihodnjih letih," napoveduje.
Česa se je v tem poslu naučil? "Tega, da ti brez dobrih odnosov z vsemi, s katerimi sodeluješ, ne bo uspelo. Če imaš dobre odnose, če jih neguješ in krepiš, ti bodo ljudje pomagali. Treba je biti iskren, odkrit in na koncu ti bodo ljudje pomagali. Tudi v časih, ko ti gre slabo. In to sem se naučil. Bodi iskren, bodi prijazen in na ta način ti bo tudi uspelo," sklene.
Vsak vaš nakup šteje
Mercator kakovostne lokalne pridelke odkupuje od več kot pet tisoč slovenskih kmetij.
Kupci z nakupom in uživanjem domačih, lokalnih kmetijskih pridelkov in živil podpiramo slovenskega proizvajalca in poskrbimo tudi za svoje zdravje, saj so ti izdelki praviloma kakovostnejši in bolj polnovredni od uvoženih.
Kupci imamo skozi vse leto na voljo večje število domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov, s katerimi slovenska kakovost pride v naše domove. Ponudba izdelkov obsega od mesnin, mleka in mlečnih izdelkov, sokov, vina, sladkega programa in še veliko več.