Zakaj slovenska valuta ni evro, ampak drahma

Vsaj tako – glede padca evra na vrednost, ki bi jo imela nekdanja (in prihodnja?) grška nacionalna valuta drahma – trdijo devizni strokovnjaki ameriške investicijske banke Morgan Stanley.

Kako je evro postal drahma Številni ekonomisti (najbolj znan med njimi je nemški ekonomist Hans-Werner Sinn) trdijo, da bi morala Grčija izstopiti iz evroobmočja in znova uvesti drahmo, če želi postati konkurenčna na svetovnem trgu, piše nemški časnik Die Welt.

Če drži teza ameriških bančnikov, pa ima egejska država že zdaj drahmo – reče se ji evro. Evro je trenutno vreden 1,06 ameriškega dolarja. Kot so preračunali v Morgan Stanleyju, ta vrednost valute ustreza gospodarski moči Grčije.

Nemški evro bi moral biti za tretjino dražji Drugače je, če primerjamo na primer gospodarsko moč Nemčije in trenutno vrednost evra. Za Nemčijo je evro podcenjen za tretjino. Če bi evro ustrezal gospodarski moči največjega evropskega gospodarstva, bi moral biti vreden 1,59 dolarja.

Evro je med drugim premalo vreden tudi za Irsko (1,43 dolarja), Avstrijo (1,34), Francijo in Finsko (obe 1,27 dolarja). Koliko bi moral biti vreden evro, da bi ustrezal slovenski gospodarski moči, nemški časnik ne piše.

Evro izgublja ugled in moč v svetu Evro je podcenjen, tudi če upoštevamo celotno evroobmočje. Njegova realna vrednost po Morgan Stanleyju je 1,32 dolarja. Evro pa ne izgublja samo vrednosti, ampak se zmanjšuje tudi njegov pomen v svetu. Kriza evra je tako pokopala sanje o evru kot vodilni svetovni valuti.

Če je imel evro leta 2009 že 27,9-odstotni delež v svetovnih deviznih rezervah, je imel konec lanskega leta samo še okoli 22-odstotni delež. Po ocenah Deutsche Bank je v prvem letošnjem četrtletju padel na samo okoli 20 odstotkov. To bo najnižji delež v zadnjih 13 letih.

Kako so Švicarji držali evro nad gladino Jasno je, da je ugledu in moči evra najbolj škodila grška kriza. Ta padec bi bil še večji, če ne bi evru od leta 2011 pomagala Švica. Ta je namreč do januarja letos kupovala evrske nemške državne obveznice v milijardnih vsotah, da bi umetno ohranjala nižjo vrednost švicarskega franka v primerjavi z evrom.

Zaradi nizkih obresti, ki veljajo v evroobmočju, se mednarodni vlagatelji izogibajo vlaganjem v evrske države (dobički so zaradi nizkih obresti nižji, vlagatelji imajo celo izgubo). Če bo ameriški Fed, kot napovedujejo, dvignil obresti, bo evroobmočje še manj privlačno za vlagatelje.

Kaj hoče Super Mario Evropske centralne banke (ECB), ki jo vodi Italijan Mario Draghi, to očitno ne skrbi. Glavni cilj Draghijeve denarne politike je z razvrednotenjem evra doseči večjo konkurenčnost evrskih držav na svetovnem trgu.

Nekateri ekonomisti svarijo, da je to kratkovidna politika, saj bo padec priljubljenosti evra na dolgi rok povzročil izgubo zaupanja v gospodarstva evrskih držav po svetu. Bo kitajski juan izpodrinil evro z drugega mesta na svetu? Ni izključeno, da bi bilo lahko v prihodnosti ogroženo celo zdajšnje drugo mesto evra med svetovnimi rezervnimi valutami. Grožnja evropski skupni valuti nista japonski jen ali britanski funt, ampak kitajski juan.