Turški islamisti, ki napovedujejo osvojitev Jeruzalema, pred zmago

Javnomnenjske ankete Stranki za pravičnost in razvoj (AKP) napovedujejo večinoma med 40 do 50 odstotkov glasov. Najbolj optimistične ji kažejo celo več kot polovico glasov, najbolj pesimistične pa 35 odstotkov.

AKP želi ustavno večino Cilj stranke, ki se letos na splošne volitve prvič podaja brez Recepa Tayyipa Erdogana (ta je od avgusta lani predsednik Turčije), je celo ustavna večina. AKP ima v zdajšnjem sklicu v 550-članskem parlamentu 312 sedežev.

Za glasove skoraj 57 milijonov turških volivcev se bojuje 31 strank, najmočnejša tekmeca islamistov pa sta socialdemokratska Republikanska ljudska stranka (CHP) in Nacionalistično gibanje (MHP). Volilni prag je desetodstoten, kar pomeni, da bo veliko strank ostalo pred vrati parlamenta.

Prve volitve po množičnih protestih in korupcijskem škandalu Te volitve so prve parlamentarne volitve v Turčiji po množičnih protestih v istanbulskem Gezi parku in drugih turških mestih maja 2013 ter po izbruhu korupcijskega škandala decembra istega leta. Ta škandal je razkril oster spopad med Erdoganom in njegovim islamističnim tekmecem Fethullahom Gülenom, ki živi v ZDA.

Glavne teme pred volitvami so kurdsko vprašanje in vprašanje drugih manjšin, upočasnjevanje gospodarstva, vprašanje vpliva Gülenovih privržencev v Turčiji, varnost delavcev (ta tema je postala žgoča po lanski rudniški nesreči v mestu Somi, v kateri je umrlo več sto rudarjev) ter Erdoganove zahteve po spremembi parlamentarnega v predsedniški sistem.

AKP igra na verska in nacionalistična čustva Čeprav bi po ustavi moral biti Erdogan kot predsednik države nevtralen, je seveda še vedno obdržal vpliv v stranki. Uradno AKP na volitve pelje zdajšnji premier Ahmet Davutoglu. V vročici volilne kampanje AKP igra tudi na versko in nacionalistično karto.

Tako je pred dnevi premier Davutoglu ob odprtju letališča v mestu Hakkari-Yüksekova dejal, da so letališče poimenovali po muslimanskem vojskovodji kurdskega rodu Saladinu (ta je leta 1187 križarjem iztrgal Jeruzalem) zato, ker je to osebnost, ki ga tako Turki, kot Kurdi in Arabci vidijo kot svojega vodjo.

Osvajanje Jeruzalema in proslavljanje padca Konstantinopla Saladin je simbol enotnosti muslimanov, je poudaril turški premier in dodal, da se morajo sramovati vsi, ki pravijo, da je Jeruzalem sveto mesto Judov. "Jeruzalem pripada Turkom, Kurdom, Arabcem – pripada muslimanom," je prepričan Davutoglu.

O osvajanju v imenu islama je govoril tudi Erdogan na sobotnem shodu v Istanbulu, kjer je milijonska množica Turkov proslavljala 562. obletnico padca Konstantinopla, piše nemški časnik Die Welt. Erdogan kot varuh dediščine sultana Mehmeda Osvajalca "Vi ste generacija, ki bo osvojila Damask in Jeruzalem," je podžigal množico napovedovalec na shodu. Erdogan je tudi razvnemal strasti, saj je govoril o tem, da bodo v Jeruzalemu plapolale islamske zastave.

61-letni Erdogan je zatrjeval, da bo varoval dediščino sultana Mehmeda Osvajalca, ki je med drugim 29. maja 1453 osvojil zdajšnji Istanbul, takratni Konstantinopel, prestolnico bizantinskega cesarstva (v njegovem času so se tudi začeli turški vpadi v slovenske dežele, op. p). V govoru je tudi udrihal po tistih, ki pravijo, da se je leta 1453 začelo zatiranje in da je bil nad Armenci pred sto leti izvršen genocid.