Turčija napovedala preiskavo o britanskem prisluškovanju

Tuji diplomati in politiki, ki so se leta 2009 v Londonu udeležili srečanja G20, so bili tarča vohunjenja s strani britanske obveščevalne službe GCHQ. Ti so spremljali komunikacijo na njihovih računalnikih, prisluškovali telefonskim pogovorom, za potrebe vohunjenja pa so vzpostavili celo internetno kavarno, v kateri so lažje prestregli elektronsko pošto gostov. Dokumenti, ki jih je Guardianu posredoval Edward Snowden, so bili v časniku objavljeni tik pred srečanjem G8 v Belfastu, zato številni predvidevajo, da se bo britanski premier moral zagovarjati pred gosti, saj razkritje po NSA v središče pozornosti postavlja še britansko obveščevalno agencijo GCHQ, ki naj bi tesno sodelovala z NSA. A medtem ko NSA svoje vohunjenje upravičuje z nujnim zagotavljanjem varnosti pred teroristi, je GCHQ tujim diplomatom očitno prisluškoval iz bolj banalnih razlogov, kot je pridobivanje prednosti pri sestankih. Pri tem so prisluškovali tudi zaveznicam, kot sta Južna Afrika in Turčija.

Vohunili so tudi za turškim finančnim ministrom Aprila 2009 so tako britanski obveščevalci poleg internetnih kavarn komunikacijo diplomatov prestregli še prek telefonov BlackBerry, 45 analitikov pa je sproti prejemalo podatke o tem, kdo kliče koga. Britanci so med drugim vohunili za turškim finančnim ministrom, medtem ko so nekaj več težav imeli z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedevom, čigar klice je poskušal prestreči NSA, a je imel pri tem kar nekaj težav, saj so bili njegovi klici kodirani prek ruskih satelitov. Podatke, zbrane z vohunjenjem, so nato posredovali pristojnim ministrom vlade Gordona Browna.

A vohunjenje ni potekalo zgolj v času srečanja G20, temveč skupno kar šest mesecev pred začetkom srečanj, podobno taktiko pa so ubrali še septembra istega leta, ko so se v Londonu srečali finančni ministri članic G20. Ena od razkritih tarč je bil turški finančni minister Mehmet Simsek in še 15 članov ruske delegacije, ki so jim prisluškovali zgolj zato, da bi ugotovili njihovo mnenje o dogovorih iz aprilskega srečanja ter ugotoviti, ali bodo sodelovali s preostalimi članicami ali ne. Iz dokumentov je razvidno, da turški delegati niso bili osumljenih kaznivih dejanj, temveč je šlo zgolj za ugotavljanje njihovih političnih stališč.

Septembra so predstavili tudi novo tehniko, ki je omogočala spremljanje telefonskih pogovorov "v živo" prek grafičnega vmesnika. Analitiki in zaposleni na GCHQ so tako lahko sproti spremljali, kdo se pogovarja s kom, njihove ugotovitve pa so bile posredovane predstavnikom Velike Britanije na srečanju, kar pomeni, da so britanski diplomati lahko v roku nekaj minut delovali na podlagi podatkov pridobljenih z vohunjenjem.