Aleš Žužek

Ponedeljek,
18. 5. 2015,
12.03

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Kitajska nafta Opec ZDA Savdska Arabija

Ponedeljek, 18. 5. 2015, 12.03

8 let, 7 mesecev

To je država, ki v resnici kroji ceno nafte

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Dolga leta so imele cene nafte v rokah države Opeca s Savdsko Arabijo na čelu. Nato so s frackingom za kratek čas postale glavni igralec ZDA. Zdaj pa prihaja čas Kitajske.

Aprila letos je Kitajska postala največji uvoznik nafte na svetu, saj je prehitela za zdaj še največje gospodarstvo na svetu – ZDA. Kot poroča Reuters, so Kitajci prejšnji mesec kupili okoli 7,4 milijona sodčka črnega zlata na dan, Američani pa 7,2 milijona (sodček nafte vsebuje 159 litrov, op. p.).

Vse večja kitajska naftna žeja To je po svoje malce presenetljivo, saj kitajska rast zadnje čase ni več tako skokovita kot včasih, a kot kaže, sta na povečanje aprilske porabe vplivala nižja cena nafte in nižanje obrestnih mer na Kitajskem, piše nemški časnik Die Welt.

S kitajsko vse večjo naftno žejo lahko razložimo gibanje cen nafte na svetovnem trgu. Potem ko je cena sodčka ameriške nafte padla na 40 dolarjev (35,2 evra), cena sodčka severnomorske nafte Brent pa na 42 dolarjev (37 evrov), se je cenovna krivulja obrnila navzgor.

Ko je na svetovnem naftnem trgu vladal Opec Zdaj ko je povečan kitajski uvoz podražil ceno nafte, je treba za sodček ameriške nafte odšteti 60 dolarjev (52,6 evra), za sodček nafte Brent pa 67 dolarjev (59 evrov).

Naftni trg je zelo odvisen od političnih odločitev. Tako je Opec, organizacija držav izvoznic nafte, lahko z manjšanjem ali povečanjem kvote načrpane nafte vplival na gibanje cen nafte. Če je črpanje zmanjšal, so se cene dvignile, če je črpanje povečal, so padle.

Ameriška naftna revolucija Leta je imela tako osrednjo moč na naftnem trgu Savdska Arabija, ki ima glavno besedo v Opecu. Toda razmerje moči je porušila ameriška naftna revolucija: črpanje nafte iz skrilavca s pomočjo metode hidravličnega lomljena (tako imenovani fracking).

Z novimi tehnologijami, ki so jih najprej uporabili pri črpanju zemeljskega plina iz skrilavca, so ZDA v zadnjih sedmih letih povečale črpanje nafte za 80 odstotkov in postale država, ki načrpa največ nafte na svetu.

Savdski naftni imperij vrača udarec Naftna moč je bila zdaj v rokah ZDA. Toda Savdska Arabija je udarila nazaj, in sicer tako, da – kljub padanju cen nafte – ni omejila črpanja nafte (čeprav so jo k temu pozivale države, kot sta Iran ali Venezuela), kar je potiskalo ceno nafte vse bolj navzdol.

Zdaj pa je bila nafta, ki jo je najprej pocenilo povečano ameriško pridobivanje črnega zlata iz skrilavca, že tako poceni, da se je ameriška naftna industrija znašla v težavah. Cene nafte so bile namreč tako nizke, da niso več pokrivale stroškov dragega pridobivanje nafte iz skrilavca.

Savdski naftni šejki spravijo na kolena ameriške naftne kavboje Številna manjša ameriška naftna podjetja so propadla, vlagatelji so se začeli umikati. Na drugi strani si je savdska naftna industrija lahko privoščila daljše obdobje nizkih cen, saj so stroški iskanja in črpanja nafte v Savdski Arabiji precej manjši od stroškov iskanja in črpanje nafte v Severni Ameriki iz skrilavca.

Dejstvo, da je Savdska Arabija spravila na kolena ameriško naftno industrijo, je pokazalo, da ZDA niso več najpomembnejši igralec na naftnem trgu. Toda to ne pomeni, da bo imela Savdska Arabija zdaj spet v rokah škarje in platno.

Kdo gasi kitajsko naftno žejo Vse bolj na gibanje cen nafte namreč vpliva Kitajska. Večina naftnih strokovnjakov meni, da bo Kitajska za dolgo časa ostala največja uvoznica nafte na svetu. Po Opecovih izračunih se bodo kitajske potrebe po nafti letos povečale za tri odstotke – na 10,8 milijona sodčkov nafte na dan. Na drugi strani naj bi se "naftna žeja" na stari celini letos zmanjšala za 0,1 odstotka – na 13,5 milijona sodčka na dan.

Lani so bili trije največji izvozniki nafte na Kitajsko Savdska Arabija (okoli 50 milijonov ton črnega zlata), Angola (40 milijonov ton) in Rusija (28,5 milijona ton). Prav Rusija, ki je na udaru zahodnih sankcij, je vse bolj odvisna od izvoza na Kitajsko. Lani je namreč Rusija na Kitajsko izvozila za kar 40 odstotkov več nafte kot leto prej.